Nasvet za zdravje: ko nas zebe, poiščimo družbo
Pozimi nas res rado zebe, zlasti če mirujemo. Najbolj nas zebe v okončine: tako imenovani sindrom mrzlih nog in rok je zlasti poznan nežnejšemu spolu. Zakaj naj bi ženske bolj zeblo kot moške, ni povsem jasno, strokovnjaki domnevajo, da gre za splet različnih dejavnikov, od drugačne razporeditve maščevja do vpliva hormonalnega sistema.
Nenehen občutek mraza po vsem telesu se pojavi, ko naš naravni sistem termoregulacije oziroma sposobnost organizma za ohranjanje telesne temperature ne deluje pravilno. Vzroki za to so lahko različni: od slabe cirkulacije, alergije do hormonskih motenj pa tudi zaradi neuravnoteženih in pretiranih diet.
Krivi sta lahko tudi alergija na mraz in neuravnotežena in neredna prehrana, če je osiromašena mineralov, vitaminov in proteinov, lahko še poslabša našo težavo. Za zmrzljivost so lahko krive tudi nekatere bolezni, denimo raynaudov sindrom, ki se pojavi kot posledica motenega pretoka krvi skozi žile odvodnice, zaradi česar kri v prizadete predele ne dovede dovolj kisika.
To, da je nekomu vedno hladno, je precej nevsakdanji pojav, saj ljudje spadamo med homeotermne oziroma toplokrvne organizme. To pomeni, da lahko vzdržujemo stalno telesno temperaturo v določenih mejah, tudi ob znatno drugačni temperaturi okolja. Za nadzor naše telesne temperature je odgovorna majhna žleza v naših možganih, hipotalamus, ki deluje kot nekakšen termostat.
Težave se pojavijo, ko ta termostat zaradi različnih vzrokov ne deluje več pravilno: hipotalamus namreč skrbi, da se telo pravilno odziva pri spremembah telesne temperature, na primer pri znojenju, drhtenju in širjenju ter krčenju krvnih žil.
Ko smo aktivni, v gibanju, nam je toplo. Takrat se pospeši utrip srca, okrepi se prekrvitev, poveča se proizvodnja energije v telesu. Zato nas tudi hladno vreme, kadar smo telesno aktivni, ne moti. Drugače je, kadar sedimo ali ležimo. Zato se tudi pozimi vsak dan dovolj gibamo.
Kadar nas zebe, prej občutimo osamljenost. Ne nazadnje je človekovo prvo zavedanje fizične bližine povezano z zaznavanjem toplote. Rezultati ene novejših raziskav, ki sta jo podpisala Adam Fay z državne univerze v New Yorku in Jon Maner s floridske državne univerze, kažejo, da bomo prej poiskali družbo ljubljenih in prijateljev, kadar nas zebe. V raziskavi so 78 posameznikov med drugim vprašali, kolikšna je verjetnost, da bodo v prihodnjih sedmih dneh srečali prijatelja.
Za preobrat je poskrbela temperatura, ki so ji bili izpostavljeni, in sicer od 8 do 28 Celzijevih stopinj, spremenljivka, ki je vplivala na odgovore in podprla teorijo, da smo, kadar je toplo, zadovoljni tudi sami, družbo pa bolj iščemo, kadar je hladno. Neka prejšnja raziskava je pokazala, da si osamljeni ljudje pogosteje pripravijo tople kopeli, ki naj bi lajšale njihove občutke. Osamljenost je v sodobni družbi velik, a podcenjen problem: posamezniki naj bi bili v današnjem času bolj osamljeni kot kadar koli, pravijo nekateri znanstveniki. Novejše raziskave kažejo, da ljudje, ki imajo okrepljen občutek za mraz in hladno, živijo dlje. Možno je, da nekateri metabolični procesi v organizmu, ki sprožajo občutek hladnega, pripomorejo k daljši življenjski dobi.
Ljudje, ki imajo okrepljen občutek za mraz in hladno, živijo dlje, kažejo raziskave.
Ljudje, ki jih pogosto zebe, bi morali posebno pozornost namenjati redni in uravnoteženi prehrani, vsakodnevni obroki naj bodo sestavljeni iz živil z visoko vsebnostjo vitaminov in mineralov, zlasti veliko naj bo železa. Poleg tega morajo biti redno (ne glede na vremenske razmere) fizično aktivni. Priporočljivo je, da obiščejo svojega zdravnika, ki bo s pregledom in krvnimi analizami izključil morebitne bolezni.
