Ne bojte se menopavze

Čeprav je menopavza normalen del življenja žensk, pa jih danes vse več tarna, da imajo v tem obdobju nemalo težav. Nekatere trpijo zaradi nespečnosti, druge zaradi potenja, tretje so neprestano živčne in razdražljive; gre za posledice hormonskega neravnovesja, ki ga ženske praviloma začnemo doživljati okoli petdesetega leta, pravijo zdravniki. Motnje spomina in koncentracije, spremembe razpoloženja, depresivno razpoloženje, pomanjkanje libida, nespečnost, utrujenost, nabiranje maščob v predelu trebuha, bolečine v sklepih, suha koža, glavoboli, migrene pred menstruacijo, tudi želja po sladkem so najpogostejši znaki, ki nakazujejo, da se ženska bliža menopavzi ali je že v njej. Takrat počasi prehaja v obdobje, ko ni več plodna, menstruacija postane drugačna, lahko je krajša in močnejša ali daljša in šibkejša, kakšen mesec je celo ni. A posameznica je v klimakteriju šele, ko je brez menstruacije dvanajst mesecev zapored. Menopavza namreč pomeni zadnja menstruacija.


Ginekologi pravijo, da se ženske s tem obdobjem v življenju ne bi smele preveč obremenjevati, prav tako se ga ne bi smele bati. Veliko bolje bo, če bodo o svojih težavah spregovorile in pri ginekologu poiskale pomoč, če so te prehude. Največkrat je dovolj že pogovor o spremembah, s katerimi se soočajo, in zdravljenje sploh ni potrebno. Seveda pa so na voljo številne terapije, ki so učinkovite in ženskam zelo pomagajo.


Še vedno pa ostaja zavito v tančico skrivnosti, zakaj nekatere ženske tovrstnih težav niti ne čutijo, za druge pa je to nekaj najhujšega, s čimer so se kdaj soočale. Strokovnjaki odgovora še nimajo, so si pa enotni, da lahko na spremembe, ki jih ženske opisujejo ob prehodu v menopavzo, vplivajo številni dejavniki.

Kako posameznica občuti tovrstne težave, je namreč odvisno od genetike, hormonskega ravnovesja pred nastopom perimenopavze, stresa, obremenitev na delovnem mestu in drugih dejavnikov, pravijo ginekologi, zato je treba vsaki posebej prilagoditi način njihovega odpravljanja.