Ne bojte se tišine

Ste med tistimi, ki si takoj, ko pridejo domov, prižgejo radio ali teve? Ki ne marajo tišine, jo dojemajo kot nenaravno, vznemirjajočo? Kdaj ste zadnjikrat sedeli v popolni tišini, brez katerega koli zvoka, ki bi motil vaše misli? Večini je že sama misel na to nevzdržna. Nekateri je ne marajo, ker se počutijo osamljene, pri drugih sproži negativne misli, tesnobo. Laže jim je, če prižgejo televizijski ali radijski sprejemnik in tako misli preusmerijo drugam, namesto da bi se spopadli z lastnimi strahovi, dvomi, praznino, tudi osamljenostjo.

Nekateri se počutijo neugodno, ko je okoli njih vse tiho, ne zato, ker bi se težko soočili sami s sabo, ampak zato, ker so vajeni nenehnih zvokov iz okolice, in to od majhnega. Mnogi smo namreč vajeni, da nam ves čas nekaj krade pozornost.

A naj se zdi še tako neobičajna ali celo neugodna, tišina je dobra za slehernika, to je priložnost biti s samim seboj, lastnimi mislimi. Tako lahko premlevamo o pomembnih zadevah, sprejemamo pomembne odločitve. Vsak bi moral delati na samospoznavanju, osebnem razvoju. Samo vsak sam lahko zapolni praznino, ki jo občuti, tega ne moreta niti radio niti teve. Samo vsak sam lahko tlakuje pot do sanj, do ciljev.

Znanstveniki pravijo, da sedenje v tišini blagodejno deluje na ljudi in popravlja škodo, ki jo povzroča prevelika količina zvokov. Ko nastopi tišina, občutimo mir, dihanje se upočasni. Odlično vpliva na možgane, saj se lahko na nekaj osredotočimo brez pretiranega napora in brez motenj. Gre za vrsto osredotočanja, ki jo v tišini opravljamo nezavedno, ko umu dopustimo, da bega od ene misli do druge. Poleg tega se bolj zavedamo okolice, slišimo tudi zvok, ki ga v hrupu nismo, na primer šum vetra in šelestenje listov, petje ptic ... V tišini bolje slišimo, pa tudi drugi čuti se bolj izostrijo.