Ne delajte napak na soncu: zagorela koža ni zdrava
Kdaj je materino znamenje nevarno? To je vprašanje, ki si ga ob pregledu kože v zadnjih letih, ko se vedno več govori o kožnem raku, zastavi vse več posameznikov. Za hiter odgovor se velja spomniti pravila ABCD(EF), saj so prvi znaki melanoma sprememba velikosti, oblike ali barve kožnega znamenja. A pomeni asimetrijo (rakasta znamenja so nepravilnih oblik), B so robovi (nejasni robovi znamenj), C je barva (več odtenkov rjave ali črne in ne le en odtenek rjave kot pri nerakavih znamenjih), D je premer (znamenja imajo pogosto premer več kot 5 milimetrov), E je elevacija – melanomske lezije so pogosto dvignjene nad raven kože. Če opazite kakršne koli spremembe, na onkološkem inštitutu v Ljubljani svetujejo, da takoj obiščete zdravnika. Zaradi dveh ali več omenjenih značilnosti gre lahko za melanom in ga je treba v celoti izrezati ter histološko opredeliti s pregledom pod mikroskopom. Samo en pregled pri zdravniku ali dermatologu seveda ne pomeni dolgoročne varnosti.
Žal še vedno veliko ljudi doživlja porjavelost kože kot atraktivno ali celo zdravo in se ni pripravljena odpovedati sončenju.
V Združenju slovenskih dermatovenerologov (ZSD) dodajajo, da je posvet pri zdravniku potreben ob hitri spremembi pigmentnega znamenja ali nastanka nove lezije, ki raste ali se spreminja. Ker je preživetje boljše pri melanomih, ki so tanjši od 1 mm, je pomembno zgodnje odkrivanje, zato si enkrat na mesec sistematično preglejte kožo od glave do pet in vse vidne sluznice (pri delih telesa, ki jih ne moremo videti, naj pomaga svojec).
Zaščita pred soncem
Nevarnostni dejavniki za nastanek melanoma so poleg pozitivne družinske anamneze (več sorodnikov, ki so zboleli za melanomom), večjega števila pigmentnih znamenj (več kot 50) in netipičnih znamenj, velikih več kot 6 mm, z nepravilnimi robovi in neenakomerno pigmentacijo, tudi izpostavljenost UV-žarkom, predvsem UV-B-žarkom. Na onkološkem inštitutu poudarjajo, da so še posebno nevarne občasna intenzivna izpostavljenost (na primer intenzivno sončenje med dopustom) ter sončne opekline. Zato si predvsem v poletnem času pokrijte čim več kože, nosite dolge rokave, pokrivalo naj pokrije večji del glave in vratu. Na izpostavljene dele telesa nanesite sončno kremo z visokim zaščitnim faktorjem. Dokazano je, da 60 odstotkov UV-sončnega sevanja prejmemo med 10. in 14. uro, zato se v tem času umaknimo v senco.
Nedolžni niso niti solariji. »UV-sevanje solarijev ima enake škodljive vplive na zdravje kot naravno oziroma sončno UV-sevanje. Najbolj ogroženi so uporabniki s svetlo poltjo in mladostniki,« opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in še, da so epidemiološke raziskave pokazale, da se je pri ljudeh, ki so že pred 30. letom redno uporabljali solarij, pojav malignega melanoma povečal za 75 odstotkov. Prepričanje, da je zagorela koža zdrava, pa je tudi povsem napačno.
Dejansko gre za znak poškodb, saj se koža s tvorbo barvila brani pred škodljivim delovanjem UV-sevanja. Sprva se pojavi rahla rdečica, potem živo rdeče obarvana koža. »Žal še vedno veliko ljudi doživlja porjavelost kot atraktivno ali celo zdravo in se niso pripravljeni odpovedati sončenju. Psihologi opisujejo več tipov, od takih, ki ignorirajo priporočila, ker že po naravi uživajo v tveganju ali jim trenutno več pomeni videz zdravja kakor zdravje samo, in takšnih, ki preslišijo vsa opozorila, ker živijo v veri, da se jim nesreča pač ne more pripetiti,« sklenejo na NIJZ.
