Ne mraz, to je razlog, da zbolimo
Saj vemo, kaj so nam govorile mame: »Dovolj se obleci, zunaj je mraz, sicer boš zbolela oziroma zbolel.« A dejstvo je, da pozimi nismo večkrat bolni zaradi mraza, drži pa, da je tveganje za virusne okužbe v hladnem delu leta višje. Zakaj?
»Zaradi kratkih in mrzlih dni tako odrasli kot otroci več časa preživimo med štirimi stenami, se dotikamo raznih površin in smo zato znatneje izpostavljeni virusom, ki izzovejo gripo, prehlad ali druge okužbe, ki se, kadar se ljudje v množici zadržujejo v zaprtih prostorih, hitreje širijo,« navaja profesorica imunologije na stanfordski medicinski fakulteti Tina Sindher in dodaja, da je nemogoče zboleti v popolni izolaciji:
»Da bi zboleli, moramo priti v stik z virusom. Samo zato, ker smo zunaj na mrazu, nas torej ne bosta v posteljo položila prehlad ali gripa.«
Telesna dejavnost in imunska odpornost
Obstaja pa še en razlog, da je prav v hladnem delu leta več virusnih okužb. »V kratkih in mrzlih dneh mnogi niso tako dosledni glede vadbe kot tedaj, ko je zunaj lepo, toplo vreme,« pravi Bruce Barret, profesor na medicinski fakulteti univerze Wisconsin. Pojasni, da obstajata vsaj dve raziskavi, ki jasno povezujeta redno telesno vadbo in meditacijo z boljšo odpornostjo ter tudi s hitrejšim okrevanjem v primeru okužbe.
»Tveganje za okužbo, njeno intenziteto, trajanje in možne zaplete med prebolevanjem virusnih obolenj je z redno telesno aktivnostjo mogoče zmanjšati za 20 do 25 odstotkov, vendar le, če si zanjo vsak dan vzamemo vsaj pol ure časa.«
Prav tako vadba in meditacija pripomoreta k duševnemu zdravju in v telesu zmanjšata količino stresnega hormona kortizola ter s tem ugodno vplivata na imunost.
Organizem se tako lažje ubrani pred virusi. »Splošno telesno in duševno zdravje igrata pomembno vlogo pri odpornosti proti virusnim okužbam, zato je dobro vse leto ohranjati stalno vadbeno rutino,« svetuje profesor.
Spremenljivo vreme poviša tveganje
Skratka, zaradi mraza ne bomo zboleli, je pa večja verjetnost, da se z gripo ali prehladom okužimo v spremenljivem vremenu. Leta 2016 v publikaciji Viruses objavljena študija je dokazala, da hiter padec zračne vlage skupaj s prav tako naglim padcem temperature poveča tveganje za okužbe z virusi.
Strokovnjaki domnevajo, da gre za posledico kombinacije hladnega zraka in nizke zračne vlažnosti, zaradi katere se izsušijo sluznice oči, nosa ter notranjost ušes in ust.
Sluznice opravljajo pomembno vlogo v zaščiti pred virusi, škodljivimi bakterijami in drugimi patogenimi mikrobi, saj jim preprečujejo vstop v telo in s tem varujejo pred okužbami, za katere smo dovzetnejši, če te zaradi neprimernih zunanjih razmer ne zmorejo opravljati svojega dela.
Ko se torej pozimi hitro spustijo temperature in zapiha suh severni veter, se res poveča verjetnost za gripo ali prehlad. A le zato, ker je virusom olajšana pot v notranjost telesa.
