Ne podcenjujmo vročine

Visoke temperature vsako leto vplivajo na zdravje številnih, zlasti starejših, dojenčkov, ljudi, ki delajo na prostem, in kronično bolnih, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ): »Vročina lahko povzroči izčrpanost ali vročinski udar in poslabša obstoječa stanja – srčno-žilne, respiratorne, ledvične ali duševne bolezni.« Če se vi ali ljudje okrog vas počutite slabo (omotično, šibko, tesnobno, ste močno žejni ali vas boli glava), poiščite pomoč, svetujejo na NIJZ: »Čim prej poiščite hladno mesto in si izmerite telesno temperaturo. Pazite, da pregretosti telesa ne zamenjate za vročino. Če telesna temperatura pade in se po počitku v hladnem okolju počutite bolje, je to verjetno povezano s toplotnim udarom. Če ima kdo vročo suho kožo in je v deliriju, ima krče ali je v nezavesti, takoj pokličite zdravnika.«

Najpomembnejše je, da se v najtoplejšem delu dneva zadržujemo v prostorih. Poskrbimo za senčenje stanovanja, zračimo zgodaj zjutraj in ponoči, ko se temperature spustijo. Čez dan torej nismo zunaj, razen če je to nujno, v tem primeru se pred sončnimi žarki zaščitimo z ohlapnimi oblačili svetle barve (in naravnih materialov), pokrivali in sončnimi očali, na odkrite dele kože nanesemo kremo za sončenje. Izogibamo se fizičnemu delu, če je to mogoče, pijemo dovolj tekočine, najbolje vode, jejmo večkrat po malem, izogibamo se hrani, prebogati z maščobami, raje jejmo zelenjavne juhe in zelenjavne jedi ter sadje (lubenice, melone, breskve) in solate.

Za dve uri vsak dan

Kot rečeno, moramo dovolj piti, a največja napaka je, da pijemo ledeno mrzlo pijačo ali sokove, polne ledu, pametneje je piti vodo in sadne sokove sobne temperature. Alkoholu se izogibamo, prav tako napitkom, ki vsebujejo kofein in sladkor, saj lahko povzročijo dehidracijo. Namesto navadne vode si pripravite limonado, če ji (na liter) dodate nekaj žličk sladkorja ali medu ter četrt žličke soli, pa še kakšno kumaro in meto za dodaten okus, dobite domač rehidracijski napitek. In ne pozabite: po požirkih pijte ves dan, tako bo lahko telo izkoristilo tekočino.

Ohladimo se s klimo, če je nimamo, se vsaj za dve uri vsak dan odpravimo v trgovska središča, knjižnice, kino in podobno, seveda pri tem upoštevamo navodila za omejevanje širjenja novega koronavirusa. Če klime nimamo, si pomagamo z ventilatorjem (pred napravo lahko postavimo posodo z ledom), najpomembnejše pa je, da soncu in vročini preprečimo vstop v stanovanje: senčila spustimo, okna zapremo. Večkrat na dan se oprhajte z mlačno vodo, na zatilje in zapestja si dajajte hladne mokre brisače, to si lahko ovijete tudi okoli glave.

Dobra ideja je tudi razpršilka z vodo, ki si jo občasno popršimo po obrazu (in telesu). Napolnite vedro s hladno vodo in vanjo potopite stopala. Če imate majhne otroke, jim napolnite bazenček in ga postavite v senco. Voda je vselej zabavna, pa še ohladili se bodo. A nikar jih ne pustite samih, za majhne otroke je lahko usodnih že deset centimetrov vode. Prav tako otrok in oseb, ki si ne morejo pomagati same, nikoli ne puščamo v zaprtih vozilih, parkiranih na soncu!