Ne prilagajajte se mnenju drugih

Nenehno razmišljate, kaj si drugi mislijo o vas? Morda ne naredite česa, da se ne bi komu zamerili? Za osornost sodelavke krivite svoje napake in kateri koli dve osebi stakneta glavi, ste prepričani, da vas opravljata. Živimo v svetu, v katerem se nenehno prilagajamo mnenju drugih. »Si bodo mislili, da sem v tej obleki debela? Če vzamem še en kos pice, se jim bom zdela požrešna …« Opazujte se čez dan in presenečeni boste, kolikokrat podredite svoja dejanja domnevnemu ali izrečenemu mnenju okolice.

Kognitivni hipnoterapevti pravijo, da se samoopredeljujemo glede na mnenja drugih, ki niso vedno ljudje, ki so nam blizu, lahko gre tudi za širšo okolico ali ljudi iz preteklosti. Je torej to smiselno? Zakaj bi štelo mnenje nekoga, ki ga ne boste nikoli več videli ali nima vloge v vašem življenju? Ali morda bolj šteje mnenje tistih, ki nas poznajo in nam želijo dobro? Psihologi pravijo, da gre za povsem naraven proces. Vsaj 90 odstotkov časa ima namreč nadzor nad nami podzavest, ki skrbi, da ne bomo prizadeti ali poškodovani. Narekuje nam pravila, kot je, da je mnenje drugih pomembno, da smo lahko del krdela, saj sami ne bi preživeli. To pomeni, da smo genetsko programirani, da nas skrbi, kaj si drugi mislijo o nas, in nagnjeni k prilagajanju vedenja, da bi se vklopili.

Naš zavestni, logični, razumski del je aktiven le 10 odstotkov časa, večino časa pa smo na avtopilotu, ki ga vodijo čustva in nagoni. Naša podzavest nenehno išče vzorce, povezuje besede s spomini. Ko nas skrbi, kaj si drugi mislijo o nas, je podzavest v stanju vzorčenja in odzivanja, ki se sproži ob najdenih spominih. Ko vas denimo skrbi nastop, se možgani povezujejo s trenutkom, ko ste se kot otrok počutili neumno. Naloga podzavesti je, da vas zaščiti pred prizadetostjo, in ko najde vzorec, pošlje povratni signal. Želi vas zaščititi pred podobno situacijo kot v otroštvu. Tako otrpnete, se začnete potiti ali bi najraje ušli.

Možgani so kot računalnik, opozarjajo psihologi: shranjujejo podatke in počasneje delujejo, če odpremo več programov. Tako se vaše lastne misli borijo za prostor v njih, če jih zapolnjujejo vaše reakcije na stvari okoli vas. Če vas skrbi, kaj si drugi ljudje mislijo, nimate prostora za svoje misli, za lastno mnenje in izraz svoje osebnosti, kar vodi do neželenih učinkov, kot so pozabljivost, večja čustvenost, odlašanje in podobno.

Spremenite vzorce

Zavedajte se, da pri prilagajanju drugim ne gre za vprašanje samozavesti, ampak postavljanje meja – ne drugim, ampak sebi. Če veš, da ne delaš ničesar narobe in si na pravi poti, so nekonstruktivna mnenja in opravljanja nepomembna. Vprašajte se: Ali je res pomembno za moje življenje, kaj si misli ta oseba, če sem sama prepričana o svoji poti in dejanjih? Hkrati vsi živimo v lastni resničnosti. Stvari vidimo in čutimo različno.

Tudi na situacije se odzivamo različno. In če živimo v svojem svetu, lahko vse zunanje impulze preprosto odbijemo, preden vstopijo v našo glavo. »Je to moja zgodba? Ni. Je smiselna zame? Ne.« Ko torej pomislite, kaj si misli nekdo, ki vas čudno pogleda, se zavedajte, da je na delu podzavest, ki se odzove in poskuša razumeti, kaj bi lahko storili narobe in katere ukrepe morate sprejeti, da se izognete grožnji. Analiziranju situacije, ki potolaži um, naj vedno sledi spuščanje. Spustite, se zavedajte in resnično začutite, da vse to za vas res ni pomembno, preden vržete čez ramo.