Ne prizadene samo kože

Luskavica oziroma psoriaza je kronična večplastna sistemska vnetna bolezen. Je ena izmed najpogostejših kožnih bolezni, ki je genetsko pogojena, in doleti približno dva odstotka prebivalstva, a ne prizadene le kože, saj se vnetje lahko pokaže tudi drugje po telesu.

»Za luskavico je značilno, da se pokaže v obliki rdečih bunkic ali plakov, pokritih z belimi luskami,« ob svetovnem dnevu luskavice pojasnjuje Jolanda Kunstič, vodja zasavske podružnice Društva psoriatikov Slovenije.

»Pri luskavici se kožne spremembe pojavijo kot posledica čezmerne delitve celic vrhnjice, ki na mestu vnetja nastajajo desetkrat hitreje kot v zdravi koži. Največkrat se luskavica pojavi na koži lasišča, komolcev, kolen, ledvenega ali križnega dela hrbtenice. Večkrat prizadene tudi nohte.« Zelo redko se pojavi v otroštvu, največkrat se začne v odrasli dobi, v starosti od 20 do 30 let ali od 50 do 60 let. Prizadene oba spola enako. »Običajno prizadene samo kožo, nekaterim pa se razširi v hujšo obliko, psoriatični artritis,« nadaljuje sogovornica.

Pokaže se v obliki rdečih bunkic ali plakov, pokritih z belimi luskami. FOTO: Helivideo/Getty Images

»Luskavica je kompleksna bolezen, na njen nastanek vplivajo določeni geni in dejavniki okolja. Dejavniki okolja, ki pripomorejo k pojavu luskavice in njenemu poslabšanju, so okužbe, hude stresne situacije, mehanične poškodbe kože, alkohol, kajenje, čezmerna telesna teža, določena zdravila. Bolezen je običajno dedna, otroci obolelih staršev z luskavico imajo večjo verjetnost za obolevnost. Do 40 odstotkov bolnikov razvije psoriatični artritis, lahko se pojavijo kronična vnetna črevesna bolezen, srčno-žilne bolezni (srčna, možganska kap, povišan pritisk ipd.), depresija, debelost in sladkorna bolezen. Bolezen se lahko razvije iz angine ali drugih oblik pljučnih bolezni.«

Slabše je jeseni in pozimi

Glede na njeno kompleksnost je torej jasno, da bolezen zahteva celostno obravnavo, luskavica pa je lahko tudi izredno izčrpavajoča: »Pojavlja se lahko v blagi ali zmerno hudi obliki. Ko se pojavi, običajno spremlja bolnike skozi vsa življenjska obdobja, pri nekaterih je lahko tudi v remisiji. Običajno se stanje nekoliko poslabša v jesenskem in zimskem času, manj pa v poletnem času. Posamezni prizadeti deli kože srbijo, pečejo, lahko tudi bolijo. Bolečine lahko ovirajo vsakodnevne aktivnosti in poslabšajo kakovost življenja. Naj poudarim, da to ni nalezljiva bolezen, bolniki se lahko aktivno vključujejo v družbeno življenje.«

Luskavica ni ozdravljiva in bolnika spremlja vse življenje. Blage oblike lahko zdravimo z lokalnimi sredstvi, kot so kreme in mazila s protivnetnim delovanjem. Preostale oblike zahtevajo fototerapijo, sistemsko in biološko terapijo.

»Bolnikom je na voljo tudi 14-dnevna obnovitvena rehabilitacija v slovenskih zdraviliščih, ki jo izvajamo v sodelovanju z ZZZS. Društvo izvaja rehabilitacijo tudi v Velem Lošinju. V Moravskih Toplicah in Podčetrtku pa imamo svoje lastne kapacitete, ki jih lahko člani koristijo skozi vse leto. Zdravljenje luskavice v zgodnjih obdobjih odkritja je običajno uspešnejše,« pojasnjuje Kunstičeva in pristavlja, da ob današnjem svetovnem dnevu društvo izvaja dejavnosti virtualno: »Pripravili smo predavanja. Objavili smo tudi javni natečaj za izbor najboljše zgodbe ali fotografije z naslovom Bolezen me ne ovira. Nagrajenci bodo prejeli vikend paket za dve osebi v Hotelu Termal v Termah 3000.«

Covid-19 je velik udarec tudi za bolnike z luskavico, zato si v društvu vseskozi prizadevajo za dobro sodelovanje z zdravstveno stroko, še sklene sogovornica: »Pripravili smo program brezplačnega svetovanja psihoterapevtke, program Vprašaj strokovnjaka, kjer so bolniki hitro prejeli odgovore od zdravnika specialista, in druge oblike pomoči. Zdravstveno osebje si kljub okoliščinam prizadeva zagotavljati hitro in kakovostno pomoč našim bolnikom.«