Ne zdravijo, ampak dopolnjujejo

Poznate razliko med zdravili in prehranskimi dopolnili? Prva so namenjena zdravljenju ali preprečevanju bolezni, proizvajalec pa mora, še preden jih da na trg, pred Javno agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke, dokazati njihovo varnost in učinkovitost. Prehranska dopolnila so jim na videz podobna, so v obliki tablet, kapsul, pastil, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in drugih podobnih oblikah, a niso namenjena zdravljenju, pač pa, kot že ime pove, dopolnjevanju običajne prehrane, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Prehranska dopolnila so živila in se jih obravnava v okviru živilske zakonodaje. Ker niso zdravilo, od njih ne pričakujmo zdravilnega učinka, pravijo strokovnjaki z Nacionalnega portala o hrani in prehrani prehrana.si.

Primerna so za ljudi, ki s hrano zaužijejo premalo hranil ali imajo povečane potrebe po posameznem hranilu, tak primer je denimo dodajanje folne kisline pri nosečnicah in ženskah, ki nameravajo zanositi, pa vitamina B12 pri posameznikih, ki se prehranjujejo izključno z rastlinsko hrano, naštevajo na portalu prehrana.si. Lahko so koristna v primerih občasnega pomanjkanja posameznih hranil, denimo pozimi, ko nam večini manjka vitamina D.

»Če se odločimo za uživanje, naj bo to krajši čas, po potrebi. Prehranska dopolnila so namenjena zdravi populaciji, bolj odraslim kot otrokom,« poudarijo na NIJZ. Mnoga namreč niso bila preverjena za uporabo pri otrocih, nosečnicah ali doječih materah. Strokovnjaki priporočajo, da jih uživamo, dokler ne poskrbimo za boljše prehranjevalne navade, torej raznovrstno prehrano z zadosti sadja in zelenjave, s katero si zagotovimo vsa potrebna hranila.

Pazimo na odmerek

Kako izbrati pravo, za nas najbolj primerno prehransko dopolnilo? Najbolje je, da se pred nakupom posvetujemo z zdravnikom. Katere dodatke (če sploh) potrebujemo, bo razkril test, ki nam ga odredi osebni zdravnik, ta bo tudi predpisal način jemanja, kar je pomembno za dosego optimalnih rezultatov. Nekatere je najbolje jemati zjutraj, saj lahko povečajo energijo in povzročijo nespečnost, če jih jemljemo pozneje v dnevu. Drugi se bolje absorbirajo, če jih jemljemo s hrano. Tudi obliži so lahko dobra alternativa za posameznike z določenimi zdravstvenimi težavami, saj omogočajo postopno sproščanje hranilnih snovi v telo. Ne jemljimo odmerkov, višjih od priporočenih: tako kot pri zdravilih moramo upoštevati priporočila glede odmerjanja.

Če se odločimo za uživanje, naj bo to krajši čas, po potrebi. FOTO: Ilona Titova/Getty Images

Navadno imamo na voljo več izdelkov različnih proizvajalcev, izberimo tistega, ki mu zaupamo, pazimo na kakovost izdelkov. »Potrošniki verjamejo, da so prehranska dopolnila varna, še posebno če so kupljena v lekarni ali oglaševana v medijih. Spletna anketa NIJZ kaže, da 72 odstotkov anketiranih prehranska dopolnila kupi v lekarni, 25 odstotkov v trgovini s t. i. zdravo in športno prehrano, 24 odstotkov v spletnih trgovinah, 20 odstotkov v trgovinah s kozmetiko in hrano, sedem pa prek svetovalca, zastopnika na domu.«

Natančno preverimo sestavine in hranilne vrednosti na etiketi. Tako se bomo prepričali, da izdelek ne vsebuje škodljivih dodatkov. Za motrenje neželenih učinkov, povezanih z živili, je bila v Sloveniji leta 2016 uvedena nutrivigilanca, ki je del širšega evropskega sistema spremljanja neželenih dogodkov v povezavi s hrano. V obdobju med letoma 2016 in 2023 je bilo v Sloveniji obravnavanih 78 primerov, večina jih je bila povezana z uživanjem prehranskih dopolnil, pravijo na NIJZ. Neželeni učinki so lahko blagi (na primer spremembe počutja), resni (prebavne težave, povišana temperatura) ali zelo resni (življenjsko ogrožajoča stanja z motnjami srčnega ritma).

Naenkrat lahko jemljemo več prehranskih dopolnil, a pretiravati ne gre. Zlasti previdni naj bodo tisti, ki jemljejo zdravila, saj lahko sestavine prehranskih dopolnil vplivajo na delovanje zdravil ali na potek določenih medicinskih postopkov npr. ob operaciji.