SPOMIN
Negujmo svoj spomin
Ukrepi za izboljšanje spomina niso pomembni samo v odraslosti in starosti, temveč že med šolanjem.
Odpri galerijo
Kaj lahko storimo, da nam bo spomin čim dlje dobro služil? Ga je treba negovati oziroma uriti od otroštva naprej? Seveda, odgovarja certificirana trenerka spomina Jasmina Lambergar, ki svetuje, naj vsi, od otrok, študentov do odraslih, med učenjem in delom naredijo čim več premorov in jih izkoristijo za gibanje (aerobne vaje, žongliranje, hoja po stopnicah in podobno).
"Pomembno je, kako beremo, da razumemo in si zapomnimo pomen zapisanega. Tega ne moremo doseči s hitrim branjem, ampak s premišljevanjem, poglabljanjem. Določenim vsebinam je treba nameniti več pozornosti, kar zahteva čas, delo, potrpljenje, obvladanje tehnik pomnjenja."
Tehnik pomnjenja se lahko v zelo kratkem času nauči prav vsak, skupaj s starši zlasti uspešno osnovnošolci, kar jim pride še kako prav pri učenju in pozneje pri študiju. Z otrokom pogosto iščemo asociacije (npr. brki – Plečnik), povezave z že znanimi informacijami iz preteklosti (to me spomni na ...), obnavljamo naučene vsebine, poizkušamo orisati pojme z enostavno sliko ali simbolom.
Učenje, študij ali delo nam gredo težko od rok, če nas spremljajo brezvoljnost, lenoba, slab načrt dela, nejasen cilj pa tudi nepoznavanje načina učenja. Ko govorimo o pomnjenju, pogosto pozabljamo na pomen prostora, okolja, glasbe, barv, vonjav. Učenju oziroma spominu prav tako slabo denejo pomanjkanje sproščanja, gibanja in spanja pa tudi dehidriranost, poudarja poznavalka.
"Za odrasle na delovnih mestih je stres najpogostejši povzročitelj upada spominskih sposobnosti, zato je zanje zelo priporočljiva meditacija, ki izboljšuje pozornost." Pozornost in shranjevanje podatkov lahko izboljšamo še s posebnimi vajami, poglobljenimi pogovori, pisanjem, ustvarjanjem miselnih zemljevidov, sproščanjem s posebno tehniko risanja, treningom izboljševanja kratkoročnega spomina, našteva sogovornica, ki je razvila metodo za trening dolgoročnega spomina oziroma oživljanja preteklosti.
Odrasli naj čim več časa in energije namenijo treningu pozornosti, gibanju, skrbi za srce, uravnoteženi prehrani in aktivnemu druženju. Samo s prehranskimi dopolnili in sedenjem v udobnem fotelju ne bomo izboljšali spomina, opozarja Jasmina Lambergar. Nujni so primerne telesne vaje za koncentracijo, ravnotežje in držo ter na koncu sproščanje. Trening spomina je najbolj učinkovit, če so vaje prilagojene vsakemu posamezniku, saj vse niso enako učinkovite za vse.
Za starejše so koristna organizirana srečanja, na katerih je poskrbljeno za vaje za ravnotežje in moč ter trening spomina, s čimer vzdržujejo tako telesno zmogljivost kot umske sposobnosti, kar je najboljša obramba pred demenco. "Če so bolezenski znaki že prisotni, pa te dejavnosti pomagajo upočasniti napredovanje bolezni."
"Pomembno je, kako beremo, da razumemo in si zapomnimo pomen zapisanega. Tega ne moremo doseči s hitrim branjem, ampak s premišljevanjem, poglabljanjem. Določenim vsebinam je treba nameniti več pozornosti, kar zahteva čas, delo, potrpljenje, obvladanje tehnik pomnjenja."
Igra asociacij z otroki
Tehnik pomnjenja se lahko v zelo kratkem času nauči prav vsak, skupaj s starši zlasti uspešno osnovnošolci, kar jim pride še kako prav pri učenju in pozneje pri študiju. Z otrokom pogosto iščemo asociacije (npr. brki – Plečnik), povezave z že znanimi informacijami iz preteklosti (to me spomni na ...), obnavljamo naučene vsebine, poizkušamo orisati pojme z enostavno sliko ali simbolom.
Učenje, študij ali delo nam gredo težko od rok, če nas spremljajo brezvoljnost, lenoba, slab načrt dela, nejasen cilj pa tudi nepoznavanje načina učenja. Ko govorimo o pomnjenju, pogosto pozabljamo na pomen prostora, okolja, glasbe, barv, vonjav. Učenju oziroma spominu prav tako slabo denejo pomanjkanje sproščanja, gibanja in spanja pa tudi dehidriranost, poudarja poznavalka.
Starejši in spomin
"Za odrasle na delovnih mestih je stres najpogostejši povzročitelj upada spominskih sposobnosti, zato je zanje zelo priporočljiva meditacija, ki izboljšuje pozornost." Pozornost in shranjevanje podatkov lahko izboljšamo še s posebnimi vajami, poglobljenimi pogovori, pisanjem, ustvarjanjem miselnih zemljevidov, sproščanjem s posebno tehniko risanja, treningom izboljševanja kratkoročnega spomina, našteva sogovornica, ki je razvila metodo za trening dolgoročnega spomina oziroma oživljanja preteklosti.
Samo s prehranskimi dopolnili in sedenjem v udobnem fotelju ne bomo izboljšali spomina.
Odrasli naj čim več časa in energije namenijo treningu pozornosti, gibanju, skrbi za srce, uravnoteženi prehrani in aktivnemu druženju. Samo s prehranskimi dopolnili in sedenjem v udobnem fotelju ne bomo izboljšali spomina, opozarja Jasmina Lambergar. Nujni so primerne telesne vaje za koncentracijo, ravnotežje in držo ter na koncu sproščanje. Trening spomina je najbolj učinkovit, če so vaje prilagojene vsakemu posamezniku, saj vse niso enako učinkovite za vse.
Od otroštva naprej
- s pisalom, ne na računalnik, pišite kratke obnove prebranih knjig,
- mojstrite se v tujih jezikih (pogovor, pripovedovanje zgodb, nakupovalni seznami, branje tujih revij, knjig),
- naučite se novega plesa, besedila pesmi, igranja inštrumenta,
- potujte v nove kraje, načrtujte, raziskujte, pišite dnevnik,
- sestavite križanko (npr. v mrežo polj 3 x 3 ali 4 x 4 poskusite vpisati besede tako, da jih lahko preberemo od zgoraj navzdol in od leve proti desni),
- redno izvajajte aerobno vadbo (npr. hitra hoja s palicami, plavanje, tek) in meditirajte,
- spoznavajte nove recepte, nove okuse, nove vonjave,
- spomnite se otroštva, znova uredite fotoalbume, ob fotografijah dopišite, kaj se je dogajalo med ustvarjanjem posnetka in tik po tem,
- na novo uredite knjige, zgoščenke, vinilke,
- poizkusite brati tako, da obrnete časopis/knjigo narobe; pogosto prekinite rutino, kar bo vodilo v zavedanje trenutnega početja,
- naučite se tehnik za urjenje spomina.
- s pisalom, ne na računalnik, pišite kratke obnove prebranih knjig,
- mojstrite se v tujih jezikih (pogovor, pripovedovanje zgodb, nakupovalni seznami, branje tujih revij, knjig),
- naučite se novega plesa, besedila pesmi, igranja inštrumenta,
- potujte v nove kraje, načrtujte, raziskujte, pišite dnevnik,
- sestavite križanko (npr. v mrežo polj 3 x 3 ali 4 x 4 poskusite vpisati besede tako, da jih lahko preberemo od zgoraj navzdol in od leve proti desni),
- redno izvajajte aerobno vadbo (npr. hitra hoja s palicami, plavanje, tek) in meditirajte,
- spoznavajte nove recepte, nove okuse, nove vonjave,
- spomnite se otroštva, znova uredite fotoalbume, ob fotografijah dopišite, kaj se je dogajalo med ustvarjanjem posnetka in tik po tem,
- na novo uredite knjige, zgoščenke, vinilke,
- poizkusite brati tako, da obrnete časopis/knjigo narobe; pogosto prekinite rutino, kar bo vodilo v zavedanje trenutnega početja,
- naučite se tehnik za urjenje spomina.
Za starejše so koristna organizirana srečanja, na katerih je poskrbljeno za vaje za ravnotežje in moč ter trening spomina, s čimer vzdržujejo tako telesno zmogljivost kot umske sposobnosti, kar je najboljša obramba pred demenco. "Če so bolezenski znaki že prisotni, pa te dejavnosti pomagajo upočasniti napredovanje bolezni."