ŽELEZO

Nekateri ljudje potrebujejo več železa

Železo opravlja v našem telesu številne dragocene naloge; zdrav človek ga ima okoli pet gramov.
Fotografija: Utrujenost, glavobol in pomanjkanje energije so značilni za slabokrvnost. FOTO: Motortion/Getty Images
Odpri galerijo
Utrujenost, glavobol in pomanjkanje energije so značilni za slabokrvnost. FOTO: Motortion/Getty Images

Železo opravlja v našem telesu številne dragocene naloge, med drugim sodeluje pri prenosu kisika po krvi, pomembno je tudi pri celičnem dihanju in presnovi aminokislin, maščob, alkohola, vitamina A in sulfitov, pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko; živila, ki so bogata z njim, imajo pomembno vlogo pri kognitivnih funkcijah, pri nastajanju rdečih krvničk in hemoglobina, prenosu kisika po telesu, delovanju imunskega sistema in delitvi celic ter prispevajo k sproščanju energije pri presnovi in k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti.

Veliko železa med drugim vsebujejo rdeče meso, oreški in špinača. FOTO: Happy_lark/Getty Images
Veliko železa med drugim vsebujejo rdeče meso, oreški in špinača. FOTO: Happy_lark/Getty Images


V telesu zdravega človeka je od štiri do pet gramov železa; polovica vsega je v obliki hemoglobina. Ko pomislimo nanj, ne moremo mimo pomanjkanja tega ključnega elementa, torej slabokrvnosti ali anemije, ki s seboj prinaša kopico neprijetnih simptomov. »Prepoznamo jo po nemoči, hitri utrujenosti, zadihanosti, zaspanosti, lahko se pojavijo tudi šumenje v ušesih, hiter srčni utrip, otežena koncentracija, prebavne težave, motnje menstruacije in spolna nemoč,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Pogosto jo opazimo zelo pozno, saj telo zelo dolgo nadomešča pomanjkanje železa. Za natančno diagnozo je treba opraviti laboratorijski pregled krvi. Zdravljenje poteka z nadomeščanjem železa in s prehransko podporo, vse pa je odvisno od vzroka za anemijo.« Za slabokrvnost so značilni tudi glavobol, omotičnost, razdražljivost, slaba odpornost proti nizkim temperaturam in okužbam, niso pa redki niti pekoč jezik, razpoke v kotičkih ustnic, krhki lasje in nohti – vse to lahko naznanja, da telesu primanjkuje pomembnega minerala, nadaljuje sogovornica: »Pri otrocih recimo lahko opazimo nemir ali motnje koncentracije. Zdravljenje poteka z nadomeščanjem železa, nato pa ga najlažje nadomestimo s hrano ali prehranskimi dopolnili, pri katerih pa moramo biti zelo previdni, saj je pravilna uporaba ključna za učinkovito delovanje.«

Nimamo vsi enakih potreb po železu, večje dnevne količine potrebujejo predvsem novorojenčki in majhni otroci, aktivni športniki, ženske od pubertete do menopavze, starostniki, bolniki po okrevanju in krvodajalci. »Med tiste, ki morajo zelo pazljivo spremljati raven železa v krvi, spadajo tudi nosečnice in srčni bolniki,« še polaga na srce predsednica Lekarniške zbornice Slovenije in vsem priporoča, naj zdravje ohranjamo s primerno prehrano, bogato s tem dragocenim mineralom: »Med živila z največjo vsebnostjo spadajo rdeče meso, torej telečja, goveja ali piščančja jetra, soja, ajdova kaša, tuna, ostrige, buče, leča, špinača, mandlji … Od živil izključno rastlinskega izvora pa priporočam suho sadje, stročnice, semena, zeleno listnato zelenjavo, polnozrnate žitarice, orehe in lešnike.«

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije