TIMIJAN
Nepogrešljiv je v sredozemski kuhinji
Timijan potresemo po pici, dodamo omaki za testenine, mesnim jedem in ribam, uporabljamo pa svežega ali posušenega, ki ima še bolj izrazit okus in vonj.
Odpri galerijo
Svež prijetno diši. FOTO: Centralitalliance/Getty Images
Med uporabniki zelišč se pogosto pojavi dvom, kaj je timijan in kaj materina dušica. Gre za dve imeni iste rastline ali dve različni rastlini? Pravzaprav je vsako po malem, oba namreč nosita latinsko ime Thymus, pri čemer ima materina dušica dodano serpyllum in jo imenujemo tudi divji timijan, vrtni timijan pa se imenuje Thymus vulgaris.
Povedano preprosto, materino dušico nabiramo na divjih rastiščih, na pašnikih ob poteh, po skalah, na suhih in sončnih pobočjih, medtem ko (vrtni) timijan vzgajamo na gredah ali v loncih. Res pa je tudi, da nekateri vrtni timijan imenujejo materina dušica. A glede na to, da gre za sorodni rastlini, ki imata podobne lastnosti, ne bo hudega, če ju tudi v kuhinji zamešamo.
Sicer poznamo še množico sort timijana, a v Evropi uporabljamo in gojimo največ vrtnega. V nadaljevanju bomo tako govorili o timijanu, pa četudi smo ga nabrali med sprehodom po travniku.
Uporaben je tako v kuhinji kot v zdravilstvu, med drugim blaži težave z dihali, pospeši prebavo in pomirja živce. Uporabljamo ga kot čaj ali tinkturo. Ker je prijetnega, čeprav nekoliko grenkega okusa in ima prepoznavno aromo, po vonju malce spominja na limono, je cenjen tudi v kuhinji.
Kot začimbo uporabljamo sveže ali posušene lističe. Kot velja za vsa zelišča, so suha precej bolj aromatična, kar je treba upoštevati pri odmerjanju. Mirno pa lahko v lonec z juho ali enolončnico dodamo tudi celo stebelce z listi vred. Ker pa se to med kuhanjem ne bo zmehčalo, ga iz jedi pred postrežbo odstranimo.
Ker je sredozemska rastlina, seveda zaseda pomemben prostor v sredozemski kuhinji. Timijan tako dodajamo vsem lahkim sredozemskim jedem, zelenjavnim juham in enolončnicam, lepo bo dopolnil paradižnikovo in druge omake za testenine, poda se h kozjemu siru, oljčnemu olju ... Ker pospešuje prebavo, je dobrodošel v mesnih jedeh, zlasti bolj mastnih, dodajamo ga k divjačinskim jedem, praženim jetrom, jetrni pašteti, k perutnini in drugim vrstam mesa, tudi v marinade. Mesarji ga dodajajo k začimbam za klobase, najdemo pa ga tudi v mešanici provansalskih zelišč.
Pripravimo čaj ali tinkturo. FOTO: Mescioglu/Getty Images
Povedano preprosto, materino dušico nabiramo na divjih rastiščih, na pašnikih ob poteh, po skalah, na suhih in sončnih pobočjih, medtem ko (vrtni) timijan vzgajamo na gredah ali v loncih. Res pa je tudi, da nekateri vrtni timijan imenujejo materina dušica. A glede na to, da gre za sorodni rastlini, ki imata podobne lastnosti, ne bo hudega, če ju tudi v kuhinji zamešamo.
Materina dušica raste v divjini, timijan pa na vrtu. FOTO: Jessicahyde/Getty Images
Sicer poznamo še množico sort timijana, a v Evropi uporabljamo in gojimo največ vrtnega. V nadaljevanju bomo tako govorili o timijanu, pa četudi smo ga nabrali med sprehodom po travniku.
Uporaben je tako v kuhinji kot v zdravilstvu, med drugim blaži težave z dihali, pospeši prebavo in pomirja živce. Uporabljamo ga kot čaj ali tinkturo. Ker je prijetnega, čeprav nekoliko grenkega okusa in ima prepoznavno aromo, po vonju malce spominja na limono, je cenjen tudi v kuhinji.
Kot začimbo uporabljamo sveže ali posušene lističe. Kot velja za vsa zelišča, so suha precej bolj aromatična, kar je treba upoštevati pri odmerjanju. Mirno pa lahko v lonec z juho ali enolončnico dodamo tudi celo stebelce z listi vred. Ker pa se to med kuhanjem ne bo zmehčalo, ga iz jedi pred postrežbo odstranimo.
Uporabljamo sveže ali posušene lističe, zadnji so precej bolj aromatični.
Ker je sredozemska rastlina, seveda zaseda pomemben prostor v sredozemski kuhinji. Timijan tako dodajamo vsem lahkim sredozemskim jedem, zelenjavnim juham in enolončnicam, lepo bo dopolnil paradižnikovo in druge omake za testenine, poda se h kozjemu siru, oljčnemu olju ... Ker pospešuje prebavo, je dobrodošel v mesnih jedeh, zlasti bolj mastnih, dodajamo ga k divjačinskim jedem, praženim jetrom, jetrni pašteti, k perutnini in drugim vrstam mesa, tudi v marinade. Mesarji ga dodajajo k začimbam za klobase, najdemo pa ga tudi v mešanici provansalskih zelišč.
