KALCIJ
Nepogrešljiv v menopavzi
Kalcij je ključen za razvoj in ohranjanje normalne mineralne gostote kosti tako pri mladostnikih kot pri starejših ženskah.
Odpri galerijo
Ob omembi kalcija največkrat pomislimo na mleko in mlečne izdelke, kar seveda ne preseneča, saj so omenjena živila najbogatejši vir tega dragocenega minerala. Kalcij je odgovoren za številne procese v našem telesu, največ pa ga je v zobeh in kosteh.
»Kalcij predstavlja dva odstotka celotne telesne mase odraslega človeka,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Je ključen mineral za razvoj in ohranjanje normalne mineralne gostote kosti, potreben pa je tudi za celično signalizacijo, za delovanje mišic in številne druge funkcije v organizmu.« V starosti od 20 do 50 let potrebujemo 1000 miligramov kalcija na dan, starejši od 50 let pa 1200 miligramov. »Za otroke in mladostnike je priporočen dnevni vnos 1300 miligramov. Toliko kalcija je treba zaužiti s prehrano, absorbira pa se ga seveda manj. Potrebe po njem se povečajo pri starejših in ženskah po menopavzi. Za absorpcijo kalcija pa je potreben tudi vitamin D in z zadostno preskrbo s tem vitaminom se potrebe po vnosu kalcija zmanjšajo,« nadaljuje sogovornica in opozarja, da ob nezadostnem uživanju telo začne mineral črpati iz kosti in zob, ki so dragocena zaloga kalcija. »Zato se pomanjkanje kalcija v krvi dolgo ne pokaže. Njegovo pomanjkanje pa lahko vodi do mišičnih krčev, motenj strjevanja krvi, do osteoporoze in njenih posledic, kot so npr. zlomi. Predvsem ti so pogostejši pri starejših. Za pomanjkanje kalcija so dovzetni tudi mladostnice in ženske v menopavzi ter starejši,« še pojasni sogovornica in pristavi, da so pretirani odmerki kalcija redki. Niso pa nemogoči in lahko povzročijo zdravstvene težave, tudi nalaganje kalcija v stene žil in nastanek ledvičnih kamnov. »V praksi je to izvedljivo skoraj izključno z nepremišljeno uporabo prehranskih dopolnil,« še sklene predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Pomanjkanje se dolgo ne pokaže
»Kalcij predstavlja dva odstotka celotne telesne mase odraslega človeka,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Je ključen mineral za razvoj in ohranjanje normalne mineralne gostote kosti, potreben pa je tudi za celično signalizacijo, za delovanje mišic in številne druge funkcije v organizmu.« V starosti od 20 do 50 let potrebujemo 1000 miligramov kalcija na dan, starejši od 50 let pa 1200 miligramov. »Za otroke in mladostnike je priporočen dnevni vnos 1300 miligramov. Toliko kalcija je treba zaužiti s prehrano, absorbira pa se ga seveda manj. Potrebe po njem se povečajo pri starejših in ženskah po menopavzi. Za absorpcijo kalcija pa je potreben tudi vitamin D in z zadostno preskrbo s tem vitaminom se potrebe po vnosu kalcija zmanjšajo,« nadaljuje sogovornica in opozarja, da ob nezadostnem uživanju telo začne mineral črpati iz kosti in zob, ki so dragocena zaloga kalcija. »Zato se pomanjkanje kalcija v krvi dolgo ne pokaže. Njegovo pomanjkanje pa lahko vodi do mišičnih krčev, motenj strjevanja krvi, do osteoporoze in njenih posledic, kot so npr. zlomi. Predvsem ti so pogostejši pri starejših. Za pomanjkanje kalcija so dovzetni tudi mladostnice in ženske v menopavzi ter starejši,« še pojasni sogovornica in pristavi, da so pretirani odmerki kalcija redki. Niso pa nemogoči in lahko povzročijo zdravstvene težave, tudi nalaganje kalcija v stene žil in nastanek ledvičnih kamnov. »V praksi je to izvedljivo skoraj izključno z nepremišljeno uporabo prehranskih dopolnil,« še sklene predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Kje ga najdemo?
Največ ga vsebujejo parmezan, polmastni sir, sardele, mandlji, soja, brazilski oreški, jajca, polnomastno mleko, polnomastni jogurt, blitva, skuta, špinača, suhe marelice, ohrovt, brokoli, por, oslič, tunina, stebelna zelena, pomaranče, oves, čebula, grah, losos in avokado.
Največ ga vsebujejo parmezan, polmastni sir, sardele, mandlji, soja, brazilski oreški, jajca, polnomastno mleko, polnomastni jogurt, blitva, skuta, špinača, suhe marelice, ohrovt, brokoli, por, oslič, tunina, stebelna zelena, pomaranče, oves, čebula, grah, losos in avokado.