KEMIČNA SREDSTVA
Neporabljena škropiva: nikar v odtok ali smeti
Kaj storiti s starimi, neuporabljenimi škropivi? Ali pa s tistimi zvarki, ki ostanejo po škropljenju?
Odpri galerijo
Sredstva za zaščito rastlin pred škodljivci in boleznimi so pri vrtnarjenju nujno zlo, vendar imajo danes uporabniki široko možnost izbire med kemičnimi in ekološkimi. A kemična se, čeprav so vrtičkarji vse bolj ozaveščeni glede njihovega škodljivega vpliva na okolje, še vedno uporabljajo. Včasih drugače ne gre, razen če je vrtnar pripravljen deliti pridelek s škodljivci ali ga del pač odpisati zaradi bolezni. Ko bolezen udari, so namreč domači pripravki in zvarki, resnici na ljubo, pogosto povsem neučinkoviti. Letos na primer, ko je po paradižniku pustošila krompirjeva plesen, je bil marsikdo v dilemi, ali pridelek zaščititi s kemijo ali prepustiti naravi. Pri slednjih se je izkazalo, da je ostalo bore malo, zlasti če rastlin niso zaščitili vsaj s streho. Marsikdo pa je ravnal kot moja znanka, ki se sicer rada pohvali, da je na njenem vrtu vse biološko, tokrat pa je prostodušno priznala: »Ko sem videla, da prihaja bolezen, sem paradižnik dobesedno polila s škropivom, sicer bi vsega pobral hudič. Počakali bomo, da mine karenčna doba, potem pa bomo imeli lep paradižnik.«
Za lažje razumevanje poglejmo, kaj vse se lahko znajde na bolnih ali od škodljivcev ogroženih rastlinah. Pesticidi so skupno ime za zatiranje rastlinskih in drugih škodljivcev v okolju. Med pesticide štejemo fitofarmacevtska sredstva, ki so namenjena uničevanju bolezni, škodljivcev in plevelov, ter biocide, to so tako imenovani nekmetijski pesticidi, kamor spadajo denimo dezinfekcijska sredstva. Med fitofarmacevtskimi sredstvi ločimo herbicide, ki so namenjeni zaščiti pred plevelom, insekticide, ki rastline ščitijo pred žuželkami, in fungicide, ki ščitijo pred glivami.
Uporaba teh sredstev pa seveda ni prepuščena prosti presoji uporabnikov, temveč za to skrbijo pooblaščeni uradi, za področje fitofarmacevtskih sredstev je v Sloveniji pristojen Sektor za fitofarmacevtska sredstva pri Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Konec sezone si vzemimo čas in preglejmo, katera sredstva so nam ostala. Pomembno je, da jih hranimo v originalni embalaži, saj tako ne bo nobenega dvoma, kaj je kje. Pri prelivanju v manjše steklenice se hitro zgodi, da kaj pomešamo, ali, kar je še huje, zgodi se celo, da kdo po nesreči popije kak strup, zlasti radovedni otroci. Preverimo, ali je embalaža dobro zaprta, hkrati pa še rok trajanja posameznega preparata. Tiste s pretečenim rokom zavržemo, prav tako odstranimo prazno embalažo in morebitne ostanke že zmešanih pripravkov. Seveda vse to ne bo šlo v zabojnik za smeti, saj spada med posebne odpadke.
Sicer pa ravnajmo po pameti že pri nakupu fitofarmacevtskih sredstev in nikar ne delajmo zalog. Kupimo le toliko, kot bomo res potrebovali, če se ne znajdemo pri preračunavanju potrebnih količin, nam bo v pomoč ustrezno usposobljen prodajalec v vrtnarski trgovini. Ta bo seveda svetoval tudi, katera sredstva so za našo težavo sploh primerna.
Kemija še kar pride prav
Ta zgodba kaže, da si pri vrtnarjenju mnogi še vedno, ko pride do kritične situacije, pomagajo s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin in pridelkov, čeprav so na voljo tudi naravna. Ker pa kemična pomenijo tudi tveganje za okolje in človeka, si sodobni vrtnarji prizadevajo za njihovo čim bolj skromno uporabo.Za lažje razumevanje poglejmo, kaj vse se lahko znajde na bolnih ali od škodljivcev ogroženih rastlinah. Pesticidi so skupno ime za zatiranje rastlinskih in drugih škodljivcev v okolju. Med pesticide štejemo fitofarmacevtska sredstva, ki so namenjena uničevanju bolezni, škodljivcev in plevelov, ter biocide, to so tako imenovani nekmetijski pesticidi, kamor spadajo denimo dezinfekcijska sredstva. Med fitofarmacevtskimi sredstvi ločimo herbicide, ki so namenjeni zaščiti pred plevelom, insekticide, ki rastline ščitijo pred žuželkami, in fungicide, ki ščitijo pred glivami.
Uporaba teh sredstev pa seveda ni prepuščena prosti presoji uporabnikov, temveč za to skrbijo pooblaščeni uradi, za področje fitofarmacevtskih sredstev je v Sloveniji pristojen Sektor za fitofarmacevtska sredstva pri Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Ravnanje s strupi določajo predpisi
Pravila med drugim določajo, kako je treba varno shranjevati fitofarmacevtska sredstva in kako ravnati z njihovimi ostanki. Jeseni je ravno pravšnji čas, da pogledamo po vrtni lopi ali garaži, kjer pač hranimo vrtnarske potrebščine, ali je vse pospravljeno, kot je treba. Prostor, kjer shranjujemo fitofarmacevtska sredstva, mora biti suh in temen, prav tako ne sme biti v njem prevelikih temperaturnih nihanj, kar pomeni, da ne smejo biti izpostavljena prehudi vročini, prav tako pa ne zmrzali. Tega, kar sledi v zapisu, se najbrž le malokdo drži, a ta sredstva bi morala biti spravljena v omaricah, najbolje zaklenjenih, zlasti tam, kjer bi lahko bile na dosegu otroških rok.Pri vrtnarjenju si mnogi še vedno, ko pride do kritične situacije, pomagajo s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin in pridelkov.
Konec sezone si vzemimo čas in preglejmo, katera sredstva so nam ostala. Pomembno je, da jih hranimo v originalni embalaži, saj tako ne bo nobenega dvoma, kaj je kje. Pri prelivanju v manjše steklenice se hitro zgodi, da kaj pomešamo, ali, kar je še huje, zgodi se celo, da kdo po nesreči popije kak strup, zlasti radovedni otroci. Preverimo, ali je embalaža dobro zaprta, hkrati pa še rok trajanja posameznega preparata. Tiste s pretečenim rokom zavržemo, prav tako odstranimo prazno embalažo in morebitne ostanke že zmešanih pripravkov. Seveda vse to ne bo šlo v zabojnik za smeti, saj spada med posebne odpadke.
Halo, komunala
Pri podjetju za odvoz odpadkov bomo dobili informacijo, kje se tovrstni odpadki zbirajo. Nikar ne bodimo brezbrižni in ne zlivajmo teh sredstev v odtoke ali nekam za vogal, v travo.Sicer pa ravnajmo po pameti že pri nakupu fitofarmacevtskih sredstev in nikar ne delajmo zalog. Kupimo le toliko, kot bomo res potrebovali, če se ne znajdemo pri preračunavanju potrebnih količin, nam bo v pomoč ustrezno usposobljen prodajalec v vrtnarski trgovini. Ta bo seveda svetoval tudi, katera sredstva so za našo težavo sploh primerna.