AKTIVNI IN ZDRAVI

Nepravilno bitje srca in kako živeti z njim

Tako rekoč vsak človek občasno občuti kakšno vrsto aritmije, tiste najbolj nevarne pa spremljajo bolnike s srčno-žilnimi boleznimi. Da bi preprečili nihanje srčnega ritma, lahko veliko storimo tudi sami.
Fotografija: Blage in osamljene motnje pri zdravem človeku niso nevarne. FOTO: Depositphotos
Odpri galerijo
Blage in osamljene motnje pri zdravem človeku niso nevarne. FOTO: Depositphotos

Kaj je aritmija in zakaj nastane? Aritmija je izraz za motnje srčnega ritma – srce bije prehitro, prepočasi ali z nepravilnim vzorcem (normalen srčni utrip se giblje med 60 in 100 utripi na minuto). Blage in osamljene motnje pri zdravem človeku niso nevarne, morebitne nevarnosti in zaplete pa lahko povzročijo bradikardija  (prepočasno bitje srca, ki se najpogosteje pojavlja pri starejših ljudeh), tahikardija (izredno hitro bitje srca, tudi čez 100 udarcev na minuto v umirjenem stanju), najpogostejša in najbolj nevarna pa je atrijska fibrilacija, ki lahko povzroči tudi srčni infarkt.

Vzroki aritmije so različni, lahko je genetskega izvora, povzročijo jo lahko vnetja ali okužbe, motnje v delovanju ščitnice, tudi različne kombinacije zdravil, a največkrat nastane kot posledica bolezni srca. Če ni odkrita dovolj zgodaj, lahko še dodatno okvari srce.

Kako jo pozdraviti?

Zdravljenje je odvisno od vrste aritmije, resnosti simptomov, posledic za zdravje posameznika in drugih dejavnikov. Kardiologi opozarjajo, da se je nujno bolj potruditi pri preventivi in zdraviti osnovne bolezni, ki jo mnogokrat povzročijo, denimo arterijsko hipertenzijo, sladkorno bolezen, debelost. Brez teh bolezni bi bilo tudi aritmij manj.

Sindrom zlomljenega srca

Aritmija je prav tako tesno povezana s paničnimi napadi, tesnobo in anksioznostjo. Tudi ti namreč lahko povzročijo okvaro srca – gre za sindrom zlomljenega srca oz. stresno kardiomiopatijo, ki se večkrat pojavi pri ženskah. »Huda stresna situacija, tudi panični napad, lahko tako zelo poškoduje srce, da začne to črpati z le 20 odstotki. Ko se napad umiri, se lahko ta funkcija v dveh tednih popolnoma uredi z ustrezno terapijo. Panične napade je zato treba imeti pod nadzorom,« je na predavanju Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije o aritmiji pojasnil kardiolog David Žižek.

Opazovanje srčne aritmije. Foto: Jure Eržen
Opazovanje srčne aritmije. Foto: Jure Eržen

Lahko sami umirimo aritmijo?

Zlasti pri mlajših posameznikih, ki imajo aritmijo prirojeno, so lahko zelo učinkoviti t. i. vegalni manevri. Gre za metode, s katerimi se vpliva na delovanje vagusnega živca, ki igra ključno vlogo pri uravnavanju srčnega ritma. Ena od njih je masaža karotidne arterije (na vratu, blizu adamovega jabolka). Pomagala naj bi tudi metoda z močnim izdihom skozi zaprta usta in nos, kar ustvari močan pritisk v prsnem košu. Pri tem je seveda pomembno vedeti, da ti pristopi niso primerni za vsako vrsto aritmije in jih ni priporočljivo izvajati v vseh okoliščinah.

Aritmija in šport

Atrijske fibrilacije je zlasti med vrhunskimi športniki vedno več. Študija med košarkarji NBA je menda pokazala, da je kar tretjina testiranih že imela zaznane motnje ritma. Če pri športniku odkrijejo atrijsko fibrilacijo, je športne kariere zanj največkrat konec. Sicer pa ukvarjanje s športom ob diagnosticirani aritmiji nikakor ni prepovedano, treba se je le izogibati ekstremnim naporom in slediti zmernosti.

Kaj pa šum na srcu?

Nepravilen zvok, ki ga zdravnik zazna med poslušanjem srca, je lahko posledica različnih vzrokov in pogosto kaže na spremembe v normalnem pretoku krvi skozi srce. Šum na srcu ni vedno znak resne težave, ima ga tako rekoč vsak otrok, je pa pomembno, da ga ne spremljajo kakšne druge težave, denimo slabša zmogljivost, otekanje nog, zadihanost … Patološki šum je posledica anatomskih ali funkcionalnih nepravilnosti v srcu in ga po navadi odkrijejo pri starejših ljudeh.

 


Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije