Neprijetno, boleče, nevarno …

Kronična venska bolezen ali krčne žile oziroma varice sčasoma postajajo vse bolj neprijetne in lahko brez ustreznega ukrepanja z napredovanjem motenega pretoka krvi privedejo tudi do odprtih razjed in drugih resnih zapletov. Po opažanju strokovnjakov ima pri nas vsaka druga ženska in vsak četrti moški motnje z venskim obtokom v nogah oziroma kronično vensko popuščanje. Težave se zaznavajo z občutkom utrujenih, težkih nog, bolečinami v nogah, otekanjem gležnjev, srbenjem kože, vse bolj opaznimi krčnimi žilami …

Vzrok za motnjo v krvnem obtoku, v katerem se mora kri iz spodnjih okončin po venah vračati v srce in pljuča, je v popuščanju žilnih zaklopk in širjenju venskega ožilja. Treba je namreč vedeti, da ima človek ne le v srcu, temveč tudi v povrhnjem in globokem venskem žilju, ki omogoča prekrvitev v spodnjih okončinah in vrača kri proti srcu, številne žilne zaklopke. Slikovito si jih je mogoče predstavljati kot majcene »posodice« z dvema lističema, ki se z robovi stikata. Dokler to pri zdravem ožilju deluje normalno, pritisk krvi lističa razpre kot krili nihajnih vrat, in kri, ki jo težnost potisne v nasprotno smer, pritisne nanju ter zaklopko zapre; pri opešanih zaklopkah, ki več ne tesnita, kakor bi morali, pa se kri pretaka v obe smeri, zastaja in vene postopoma vse bolj širi.

Drugače je pri arterijah, ki s kisikom obogateno kri prenašajo iz pljuč v vse dele telesa. Te imajo v svoji steni debelo plast mišičnega prožnega tkiva, v nasprotju z njimi pa so vene, po katerih se kri vrača v srce, pri pretoku odvisne predvsem od okolnih mišic in venskih zaklopk. Slednje si sledijo v nekajcentimetrskih razmikih, se izmenično odpirajo in omogočajo prehod krvi ter zapirajo, da preprečijo odtekanje nazaj. Ko normalno fiziološko stanje zaradi različnih vzrokov opeša, kri kroži počasneje in zastaja. To se dogaja predvsem v vrhnjem venskem žilju, kjer je mišična opora šibka oziroma je ni … Žile počasi nabrekajo, so vidne in jih je mogoče otipati kot podkožne vijugaste izbokline.

Kopica škodljivosti …

Toda vedeti je treba, da je to, kar je na začetku opisano kot vzrok za motnje v prekrvitvi spodnjih okončin zaradi šibkih venskih zaklopk in razširjenih žil, v bistvu že posledica poprejšnjih številnih dejavnikov tveganja za nastanek omenjene in še nekaterih drugih bolezni človekovega žilnega krogotoka. Med dejavniki tveganja strokovnjaki omenjajo premalo gibanja, dolgotrajno sedenje ali stanje, kar poveča pritisk na vene. Zelo škodljiva je debelost, saj dodatna telesna teža prav tako pritiska na vene in ovira normalen pretok krvi. Tveganje za krčne žile se poveča v nosečnosti(h), kajti hormon estrogen zvišuje prepustnost ven, progesteron pa je odgovoren za raztezanje venskih sten. Tudi to je eden od razlogov, da je bolezen precej pogostejša pri ženskah. Na splošno pa se težave povečujejo v starosti, ko tudi vene slabijo in izgubljajo prožnost. Škodo na ožilju povzročajo še kajenje in druge razvade, neustrezna prehrana s premalo vlaknin in drugo. Kronična venska bolezen in nastanek krčnih žil sta pogostejša v tistih družinah oziroma pri potomcih, katerih starša imata oba te težave.

Bolje preprečevati kot …

Kot pri številnih drugih boleznih bi se po nasvetih strokovnjakov morala tudi pri bolezni ven preventiva začeti s preprečevanjem, odpravljanjem ali vsaj zmanjšanjem znanih dejavnikov tveganja, ki jo sprožijo oziroma poslabšajo. Med drugim se močno poudarja preprečevanje čezmerne telesne teže oziroma njeno zmanjšanje, nujno redno telesno dejavnost, najbolj preprosto z najmanj 40 minutami ali še bolje uro vsakodnevne hoje. Za vsakogar je, tudi preventivno, ko še ni resnih težav, priporočljivo večkrat ponavljati preproste razgibalne vaje z nogami, ki spodbudijo obtok krvi po venah nog. To se lahko izvaja stoje, denimo občasno tudi med delom, oziroma doma brez obutve sede ali leže z dvigovanjem na prste, guganjem na nogah od prstov proti petam, krajšo hojo po petah, kroženjem s stopali; leže je koristno premikanje nog, kot bi vozili kolo, ali križanje nog s škarjastimi gibi.

Po razlagi strokovnjakov primerne telovadne vaje in hoja zmanjšajo venski pritisk v stopalih in golenih, povečajo venski pretok proti srcu in zmanjšajo otekanje nog. Stopalo, polno drobnih ven, namreč deluje kot prava črpalka. Ob vsakem koraku gibanje podplata požene kri v peto in meča, krčenje nožnih mišic pa naprej proti srcu. Zelo primerni športi so tako hitra hoja, tek, tek na smučeh, kolesarjenje, golf, ples in plavanje. Za ljudi, ki imajo opisane težave s kronično vensko boleznijo oziroma krčnimi žilami, se nasprotno odsvetujejo naporni športi, ki povzročajo nenaden pritisk na vene, na primer tenis ali skvoš, ter dejavnosti, ki zahtevajo prenašanje težkih bremen. Izogibati se je treba dolgotrajnemu stanju in sedenju, zlasti s prekrižanimi nogami.

Krčne žile FOTO: Depositphotos

Blagodejno hlajenje

Neposredno izpostavljanje nog visoki temperaturi je škodljivo, ker povzroča razširitev ven. Takrat se težave, kot so občutek težkih, utrujenih in napetih nog, še povečajo. Tako se je treba izogibati pretirani vročini in izpostavljanju soncu. Nasprotno pa je koristno na primer prhanje nog s hladno vodo – postopno po minuto do dve, od gležnjev navzgor proti stegnom. Koristna je hoja po vodi, ki združuje kombinacijo hladu in telesne aktivnosti. Tudi masaža nog in stopal naj poteka v smeri proti stegnom, ker tako pomaga kroženju krvi proti srcu.

Kaže še spomniti, da čevlji z visoko peto zmanjšajo površino, s katero se stopalo dotika tal, s tem pa se zmanjša delovanje mišičnih črpalk, ki pri hoji črpajo kri iz ven proti srcu. Posledica je zastajanje krvi. Za vsakdanjo rabo naj bi bila priporočljiva obutev z zmerno peto od 2 do 4 cm. Prav tako niso priporočljiva pretesna oblačila, kot so preozke hlače, stezniki, pasovi in kratke nogavice s pretesno elastiko, zaradi katere goleni še bolj otečejo. Pred spanjem je koristno malo potelovaditi z nogami. Za olajšan pretok krvi pa si je priporočljivo urediti ležišče tako, da so noge dvignjene za 10 do 15 cm.

Žilam prijazna prehrana …

Kar zadeva prehrano, strokovnjaki vztrajno in upravičeno opozarjajo, da je treba pri načrtovanju obrokov vedno misliti na zdravje srca in ožilja. Ko gre za izjemno razširjeno kronično vensko bolezen – pa tudi sicer za dobro počutje in preprečevanje drugih bolezni ali težav –, bodo k temu dodali še skrb za dobro prebavo in preprečevanje zaprtja. Posebna in zelo nadležna oblika varikoznih ven so namreč hemoroidi … Tako se na priporočljivem jedilniku vedno znova znajde nasvet, naj ima, kolikor je mogoče, prednost uravnotežena, tako imenovana sredozemska prehrana – z dovolj vlaknin, sveže zelenjave, sadja, rib, vitaminov, mineralov ter malo maščob in soli, skratka, čim manj industrijsko predelanih živil.

Na posvet čim prej

Za lajšanje zgodnjih, blagih težav z »utrujenimi in težkimi nogami« je priporočljiv posvet s farmacevtom v lekarni, ki lahko svetuje uporabo katerega od zdravil brez recepta. Vsekakor pa tudi ni dobro odlašati z obiskom zdravnika. Napredovala bolezen z opazno izraženimi znaki, kot so pekoče, tope bolečine, oslabelost, utrujenost, srbenje kože, dolgotrajni občutek težkih nog, nemirne noge, mišični krči, mrežaste vene ali varice, otekanje stopal, gležnjev in goleni, kažejo na razvito kronično bolezen ven, ki brez ustreznega zdravljenja lahko privede do resnejših zapletov, kot so trdovratne kronične rane in drugo.

Dobro je tudi vedeti, da je venska bolečina prvi signal za verjeten nastanek te bolezni in opomnik, da je potrebno zdravljenje; po navadi najprej s kompresijskim nogavicami.

Skleroterapija, laser, operacija …

Če zdravnik ugotovi kronično bolezen ven, svetuje primerno zdravljenje, ki je odvisno od težavnosti in napredovalosti bolezni. Po navadi se najprej priporoča »kompresijsko zdravljenje«, to je nošenje posebnih nogavic ali povojev, ki ustrezno stisnejo prizadeti del noge in tako omogočajo podporo mišični črpalki. Obenem iztiskajo tekočino iz tkiva ter preprečujejo otekline. Ena temeljnih oblik zdravljenja kronične venske bolezni so tako imenovana venoaktivna zdravila, ki zmanjšujejo vnetje venske stene spodnjih okončin, zmanjšujejo prepustnost kapilar in krepijo napetost ven. Poleg tega so na voljo različni minimalno invazivni postopki. Eden takih je sklerozacija, pri katerem se v vene vbrizga posebna sklerozacijska tekočina, ki jih zapre. Prizadete vene pa se lahko zaprejo tudi z lasersko ali radiofrekvenčno ablacijo. V bolj zapletenih primerih, predvsem razširjenih večjih varic, se te odstranijo s kirurškim posegom.

Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.