Nespečnost tare tudi mladostnike
Večina ljudi za normalno delovanje potrebuje od sedem do osem ur spanja na dan, še pomembneje pa je, da je spanec kakovosten. Mednarodna klasifikacija natančno opredeljuje več kot 90 različnih motenj spanja, nespečnost ali insomnija pa je najpogostejša. Po ocenah somnologov naj bi imelo težave s spanjem tudi od 10 do 30 odstotkov otrok in mladostnikov.
Nujna higiena spanja
»Če težave vztrajajo dalj časa, gre za motnjo spanja,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
Izogibajte se alkoholu, nikotinu in kofeinu, še posebno zvečer.
»To je še posebno pomembno, če nespečnost spremljajo tudi druge bolezni, na primer depresija in tesnoba,« poudarja sogovornica in pristavlja, da lahko dolgoročna oziroma kronična nespečnost vpliva na vse vidike življenja posameznika: »Posledice lahko razdelimo na telesne, čustvene, kognitivne in motivacijske oziroma vedenjske. Telesne so oslabljenost imunskega sistema, bolečina v medrebrnih mišicah pri dihanju, motnje motorične koordinacije in glavoboli, še posebno migrenski. Čustvene posledice se kažejo kot otopelost, razdražljivost, občutek nemoči in pogostejši izbruhi jeze. Kognitivne posledice so motnje koncentracije in spomina, zasanjanost in težave z odločanjem. Motivacijske oziroma vedenjske posledice se kažejo kot odpor in nelagodje pred spanjem, strah pred večerom, dnevno dremanje in seganje po alkoholu ali pomirjevalih.«
Preveza in čepki
Za kakovosten nočni počitek je nujna higiena spanja, torej vzpostavitev zdravih navad in upoštevanje smernic, ki lahko pripomorejo h kakovostnejšemu spancu.
»Zaradi biološkega zamika faze cirkadiane biološke ure in potrebe po zgodnjem vstajanju zaradi zgodnjega začetka šolskega pouka otroci in mladostniki pogosto spijo premalo. Če motnje spanja niso ustrezno prepoznane in zdravljene, lahko vodijo v pomanjkanje spanja, kar povzroča posledice tako pri telesnem kot kognitivnem razvoju otroka. V spanju se namreč izločajo številni hormoni, med njimi tudi rastni, ki ima odločilno vlogo pri razvoju otroka,« opozarjajo na NIJZ.
»Priporočljivo je redno skrbeti za zadostno vsakodnevno telesno dejavnost, dovolj je že enourni sprehod. Izogibajte se intenzivni vadbi tik pred spanjem,« svetuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. »Izogibajte se tudi alkoholu, nikotinu in kofeinu, še posebno zvečer, pa zaslonom, saj vas lahko umetna svetloba, še posebno modrega spektra, prebudi oziroma vam poslabša spanec. Pred spanjem prav tako niso primerni filmi z močno čustveno vsebino. Poskrbite za mirno spalno okolje, spalnica naj bo dovolj temna. Lahko si pomagate s prevezo za oči. Če vas moti morebiten hrup, uporabite čepke za ušesa. V posteljo se ne odpravljajte lačni, vendar pazite, da se ne boste prenajedli; zadnji obrok naj bo od dve do tri ure pred spanjem. Telo se mora namreč za spanje ohladiti, prebava pa ga segreva. Bodite pozorni, da pred spanjem ne boste zaužili preveč tekočine. Poskusite se sprostiti, umiriti dihanje in odmisliti skrbi. In še zadnji nasvet – v posteljo se odpravite vedno ob isti uri!«
