Nevaren, če ga je preveč

Holesterol je pomembna telesna maščoba, ki je v celičnih membranah. Iz njega nastajajo hormoni, vitamini in žolčne kisline, ki so nujne za presnovo maščob. Prehranske smernice priporočajo vnos med 300 in 500 miligrami na dan, v telesu ga nastane med 800 in 1200 miligrami. Zanimivo je, da holesterol proizvajajo vse celice za svojo lastno preskrbo, okoli 20 odstotkov ga nastane v jetrih. »Holesterol je v našem telesu nujen za gradnjo in rast celic, proizvodnjo žolča in nekaterih hormonov. Naše telo se lahko samo oskrbi s potrebno količino holesterola, zato dodatno vnašanje s hrano živalskega izvora ni potrebno,« pravi Matic Ivanovski, dr. med., iz Rimskih term. Telo holesterol uravnava z mehanizmi, ti pa lastno proizvodnjo zmanjšajo, če je vnos s hrano povečan. To omogoča, da je njegova raven večinoma stalna in neodvisna od prehranskega vnosa.


Povišane vrednosti holesterola v krvi ima veliko ljudi: preveč maščob v krvi imata kar kar dve tretjini Slovencev. »O povišani vsebnosti holesterola govorimo takrat, ko je pri zdravi osebi, ki sicer nima dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, kronična ledvična bolezen, razna vnetna obolenja, čezmerna prehranjenost oziroma debelost, telesna nedejavnost, socialno-ekonomski stres, raven LDL-holesterola v krvi višja od 3,00 mmol/L. Če so dejavniki tveganja, to je visoka ogroženost za srčno-žilne zaplete, prisotni, si želimo doseči, da je LDL-holesterol nižji od 2,6 mmol/L, pri že prisotni aterosklerozi pa pod 1,8 mmol/L. Vse, kar je nad temi mejami, velja danes za previsoko,« je povedal Ivanovski.

Nevarnost za zdravje

Je torej preveč holesterola v krvi res tako nevarno za naše zdravje, kot velikokrat svarijo zdravniki? Sogovornik odgovarja: »Holesterol tako kot druge maščobe v vodi ni topen. Da bi se s krvjo lahko prenašal po telesu, je vključen v posebne delce – lipoproteine, ki jih poleg holesterola sestavljajo še trigliceridi, fosfolipidi in posebne beljakovine apoproteini. Med lipoproteinskimi delci so najpomembnejši lipoproteini nizke gostote (LDL). Kadar je količina slednjih, ki jim pravimo kar holesterol LDL, povišana, to vodi v pospešeno nastajanje in napredovanje aterosklerotičnih sprememb v žilah odvodnicah,« je pojasnil Ivanovski in dodal, da si moramo zato prizadevati, da iz krvi čim prej izločimo odvečen holesterol. »V nasprotnem primeru se pri večji koncentraciji v krvi holesterol začne odlagati na notranje stene žil, kar je eno ključnih dogajanj pri nastanku in napredovanju bolezni ateroskleroza, tj. poapnenje žil. Posledice so hude, velikokrat usodne zaradi odmrtja tkiv in organov, v katere je po zoženih žilah dotok hrane in kisika vedno manjši,« sogovornik opiše konkretne posledice, ki jih lahko povzroči povišana raven holesterola v krvi.


Marsikdo se ne zaveda, zakaj je povišan holesterol nevaren, in ne ve, kaj lahko naredi sam in kako mu lahko pomaga zdravnik, pravi Ivanovski. »Na srečo lahko veliko naredimo z zdravim življenjem ter zdravljenjem z zdravili, ki pa so učinkovita le, če jih jemljemo redno. Pogosta napaka je, da bolnik, potem ko se je vsebnost holesterola v krvi po jemanju zdravil zmanjšala, prekine zdravljenje.«