Nevarna obsedenost z videzom
Pred poletjem sta ključna sprejemanje lastnega telesa in spodbujanje zdravega življenjskega sloga.
Odpri galerijo
Nezdravi vzorci prehranjevanja lahko vodijo v resne motnje.
Ste med tistimi, ki so nenehno na dieti in vseskozi načrtujejo preoblikovanje postave? Vsaj en dan bi si morali vzeti oddih, tradicionalno pa se je za mednarodni dan brez diete uveljavil 6. maj. Vse od leta 1992, od prve pobude Britanke Mary Evans Young, ki je bila v mladosti žrtev psihičnega nasilja zaradi debelosti, pozneje pa se je spopadala z anoreksijo. Imejmo se radi takšni, kakršni smo, je poudarjala, do svojega telesa moramo biti bolj spoštljivi in prijazni.
Prvič so za en dan naredili križ čez dieto v Londonu, že leto dni pozneje v ZDA, Kanadi in Avstraliji, zadnja leta pa se dogodki selijo tudi na naše konce. Maj je ravno pravšnji mesec, ko je treba opomniti, da je lahko obsedenost z videzom zelo nevarna, ne nazadnje se mnogi odločijo za hujšanje po radikalnem režimu ravno pred poletjem. A vsi vemo, da je za dolgoročen uspeh ključno zdravo in uravnoteženo prehranjevanje vse leto, vseskozi pa moramo telesu zagotoviti dovolj gibanja, se izogibati stresu, počivati in se preprosto prenehati obremenjevati z modnimi zapovedmi.
»Letos smo v ospredje postavili socialne vidike, ki vplivajo na prehranjevanje in posredno na zdravje,« je pojasnila Anja Murovec, vodja odnosov z javnostmi pri društvu Svetovalni svet, kjer opozarjajo na nezdrave vzorce hranjenja, ki lahko vodijo tudi do razvoja prehranskih motenj.
»Na nacionalni ravni smo v društvu izpostavljali tudi vlogo bližnjih pri pomoči osebam z motnjami hranjenja, saj so ti pogosto prvi, ki opazijo težave in poskušajo pomagati. Ker mnogi ne znajo pristopiti ali si ne upajo, smo ob tej priložnosti izdali letak z nasveti za pomoč osebam z motnjami hranjenja, ki smo ga zaradi letošnje epidemije širili v elektronski obliki. Kot vsako leto je bil ta dan namenjen promociji sprejemanja lastnega telesa in zdravega življenjskega sloga.«
Ne pozabimo, hitre shujševalne diete so zelo škodljive, predvsem zato, ker telo v kratkem času prikrajšajo za določeno količino energije, opozarjajo pri Svetovalnem svetu. Opustitev ene ali več skupin živil ni učinkovito, saj v telesu nastane neravnovesje, ki ga dolgoročno ne moremo vzdrževati, zato je pogosto rezultat še večje prenajedanje ali pa se izmenjujejo epizode prenajedanja in hujšanja, kar je zelo nevarna podlaga za razvoj motnje ali zasvojenosti. Sploh pri mladostnicah, ki se še prerade opirajo na lepotne ideale in so pred poletjem zaskrbljene zaradi svojega videza v lahkih oblačilih in kopalkah.
»Predvsem njim bi radi sporočili, da je najstništvo pomembno obdobje, v katerem se telo razvija pod vplivom različnih hormonov in zaradi česar se deklica počasi spremeni v žensko,« poudarja sogovornica. »Normalno je, da vsaka v tem času pridobi nekaj kilogramov in da se ji spremeni oblika telesa, razvijejo se ji prsi. Mnoge so zato nezadovoljne s telesom in se primerjajo z drugimi. Še več, primerjanje z vrstnicami pogosto privede do zmerjanja tistih, ki so močnejše postave. Ključno sporočilo našega društva je, da sta pomembna zadovoljstvo z lastnim telesom, ne glede na težo in obliko, in zdrav življenjski slog. Vrstniško nasilje zaradi telesne teže je nedopustno in kruto, zato ga moramo skupaj preprečevati.«
Radikalno ne deluje
Prvič so za en dan naredili križ čez dieto v Londonu, že leto dni pozneje v ZDA, Kanadi in Avstraliji, zadnja leta pa se dogodki selijo tudi na naše konce. Maj je ravno pravšnji mesec, ko je treba opomniti, da je lahko obsedenost z videzom zelo nevarna, ne nazadnje se mnogi odločijo za hujšanje po radikalnem režimu ravno pred poletjem. A vsi vemo, da je za dolgoročen uspeh ključno zdravo in uravnoteženo prehranjevanje vse leto, vseskozi pa moramo telesu zagotoviti dovolj gibanja, se izogibati stresu, počivati in se preprosto prenehati obremenjevati z modnimi zapovedmi.
Počasi se poslavljamo od obdobja, ko je karantena določala tudi naše prehranjevanje. Ali smo se bolj posvetili pripravi kakovostnih obrokov ali smo uživali še več nezdravih živil kot sicer? Smo s hrano preganjali dolgčas? Smo trepetali pred pomanjkanjem hrane? »Ključno je bilo vzdrževanje neke rutine z zdravimi obroki in občutkom varnosti. Kosilo v takšnih časih nikakor ne sme postati osrednji dogodek dneva,« poudarja sogovornica: »Enako je s telesno aktivnostjo. Karantena je v Sloveniji dopuščala gibanje na svežem zraku pod določenimi pogoji, zaradi česar so se mnogi odpravili v naravo pogosteje kot običajno. Spet drugi so izgubili možnost organiziranih vadb, in ker se niso znali prilagoditi, so gibanje opustili. A menim, da karantena dolgoročno ni bistveno spremenila vsakdanjih vzorcev.«
»Letos smo v ospredje postavili socialne vidike, ki vplivajo na prehranjevanje in posredno na zdravje,« je pojasnila Anja Murovec, vodja odnosov z javnostmi pri društvu Svetovalni svet, kjer opozarjajo na nezdrave vzorce hranjenja, ki lahko vodijo tudi do razvoja prehranskih motenj.
»Na nacionalni ravni smo v društvu izpostavljali tudi vlogo bližnjih pri pomoči osebam z motnjami hranjenja, saj so ti pogosto prvi, ki opazijo težave in poskušajo pomagati. Ker mnogi ne znajo pristopiti ali si ne upajo, smo ob tej priložnosti izdali letak z nasveti za pomoč osebam z motnjami hranjenja, ki smo ga zaradi letošnje epidemije širili v elektronski obliki. Kot vsako leto je bil ta dan namenjen promociji sprejemanja lastnega telesa in zdravega življenjskega sloga.«
Ne pozabimo, hitre shujševalne diete so zelo škodljive, predvsem zato, ker telo v kratkem času prikrajšajo za določeno količino energije, opozarjajo pri Svetovalnem svetu. Opustitev ene ali več skupin živil ni učinkovito, saj v telesu nastane neravnovesje, ki ga dolgoročno ne moremo vzdrževati, zato je pogosto rezultat še večje prenajedanje ali pa se izmenjujejo epizode prenajedanja in hujšanja, kar je zelo nevarna podlaga za razvoj motnje ali zasvojenosti. Sploh pri mladostnicah, ki se še prerade opirajo na lepotne ideale in so pred poletjem zaskrbljene zaradi svojega videza v lahkih oblačilih in kopalkah.
Vrstniško nasilje zaradi videza je nedopustno.
»Predvsem njim bi radi sporočili, da je najstništvo pomembno obdobje, v katerem se telo razvija pod vplivom različnih hormonov in zaradi česar se deklica počasi spremeni v žensko,« poudarja sogovornica. »Normalno je, da vsaka v tem času pridobi nekaj kilogramov in da se ji spremeni oblika telesa, razvijejo se ji prsi. Mnoge so zato nezadovoljne s telesom in se primerjajo z drugimi. Še več, primerjanje z vrstnicami pogosto privede do zmerjanja tistih, ki so močnejše postave. Ključno sporočilo našega društva je, da sta pomembna zadovoljstvo z lastnim telesom, ne glede na težo in obliko, in zdrav življenjski slog. Vrstniško nasilje zaradi telesne teže je nedopustno in kruto, zato ga moramo skupaj preprečevati.«
