Nevarne bakterije v klimi
Klimatske naprave je treba redno čistiti, saj so gojišče bakterij, plesni in gliv, najnevarnejša je legionela, potencialno smrtonosna bakterija. Legionele iz naravnega okolja zaidejo v vodne sisteme, namenjene oskrbi s pitno vodo, hlajenju, tudi v bazene s kopalno vodo; najbolje se razmnožujejo v topli vodi. »V nenaravnem, umetnem okolju se legionele ob primerni temperaturi in drugih dejavnikih okolja močno namnožijo in začnejo predstavljati nevarnost za zdravje ljudi,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Poznanih je več kot 50 vrst legionel, približno 20 jih je povezanih z obolenji pri ljudeh. V Evropi je najbolj pogosta povzročiteljica legioneloze Legionella pneumophila serogrupa 1. Čas od okužbe do pojava bolezni običajno traja od 2 do 10 dni, v redkih primerih od 16 do 20. Običajna pot okužbe je prek kužnega aerosola, torej z vdihavanjem drobnih kapljic, ki so razpršene v zraku in vsebujejo legionele. »Manjše ko so kapljice z legionelami, večja je možnost za okužbo. Nevarnost za okužbo predstavljajo slabo vzdrževani vodovodni sistemi in klimatske naprave, kjer zrak prihaja v stik z onesnaženo vodo. Nevarnost predstavlja voda s temperaturo od 20 °C do približno 50 °C, iz katere nastaja aerosol. S pitjem onesnažene vode se ne moremo okužiti, saj gre popita tekočina v želodec, kjer legionele uniči kisel želodčni sok,« pravijo na NIJZ.
Legionarska bolezen prizadene vse starostne skupine, bolj dovzetni za okužbo z legionelami so starejši, kronično bolni, bolniki z oslabljenim imunskim sistemom, kadilci, alkoholiki. Bolezen je približno trikrat pogostejša pri moških.
Po okužbi
Po okužbi se razvijeta dve obliki bolezni: pontiaška vročica in legionarska bolezen. Prva je lažja oblika in po poteku podobna gripi. Bolezenski znaki se pojavijo iznenada, z vročino, glavobolom in bolečinami v mišicah. Pri polovici bolnikov se pojavijo še znaki okužbe zgornjih dihalnih poti – bolečine v žrelu in nahod. Bolezen traja 2–7 dni, mine sama in ne pušča posledic. Legionarska bolezen poteka kot pljučnica, ki je po simptomih in znakih ne moremo ločiti od drugih bakterijskih pljučnic, pravijo na NIJZ: »Potek legionarske bolezni je različno težak – mlajše, zdrave osebe prebolijo lažjo pljučnico in se jim zdravje hitro povrne. Težak, zapleten potek, ki zahteva zdravljenje v bolnišnici, je pogostejši pri starejših, kronično bolnih, ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom in kadilcih. Poleg pljuč so prizadeti še drugi organi.« Bolnik, ki nima težkega poteka, se lahko zdravi v domačem okolju, če pa ima zelo visoko vročino, je zmeden, mu primanjkuje zraka, je potrebna napotitev oz. zdravljenje v bolnišnici.
Cepiva proti legionelam ni, okužbo preprečujemo s skrbnim vzdrževanjem vodovodnih sistemov in naprav, ki ustvarjajo aerosol.
Bolniki niso kužni, saj se te bakterije ne prenašajo med ljudmi. Cepiva proti legionelam ni, okužbo preprečujemo s skrbnim vzdrževanjem vodovodnih sistemov in naprav, ki ustvarjajo aerosol in so možen vir okužbe: redno čistimo in odstranjujemo vodni kamen, ki se nabira na pipah in tuših, nadziramo temperaturo v vodovodnem sistemu, ki mora biti primerno visoka (od 50 °C do 60 °C), da prepreči razraščanje legionel, ali nižja od 20 °C, saj v hladni vodi legionele ne rastejo, poskrbimo za redno in pravilno vzdrževanje naprav, ki proizvajajo aerosol, kot je na primer klimatska naprava. Očistimo jo vsaj enkrat na leto, še pred poletno vročino, očistimo tudi filtre, po potrebi jih zamenjamo. Ne pozabimo na klimatske naprave v avtomobilih, tudi te je treba občasno očistiti.
