Nevidna invalidnost
Vse je v naših rokah je naslov razstave, ki je na ogled v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem parku Tivoli. Na njej si je mogoče na 80 panojih ogledati najbolj prelomne trenutke v 90-letni zgodovini organiziranega delovanja gluhih na Slovenskem. »Zaznamujemo 90 let organiziranega delovanja, 20. obletnico od sprejetja zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, 30 let Športne zveze gluhih Slovenije, prvo leto dela Hiše znakovnega jezika in prvo obletnico vpisa znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v Ustavo Republike Slovenije,« je ob odprtju razstave povedal Mladen Veršič, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Razstava je bila v ospredju tudi minulo soboto, ko je potekal mednarodni dan gluhih. Kot so zapisali v društvu, želijo s tem dnevom javnost opozoriti na nevidno invalidnost – gluhoto in kulturo gluhih: »Gluhota je med najtežjimi invalidnostmi zaradi dosmrtne ovire govorno-socialne komunikacije, ki se kaže pri gluhih osebah v trajni izoliranosti slišečega okolja. Invalidi sluha in govora so prizadeti oziroma ovirani pri zadovoljevanju svojih vitalnih potreb in interesov.«
Vpis znakovnega jezika v ustavo je pomemben dosežek na področju invalidskega varstva in človekovih pravic.
Sogovornik momlja
Marsikateri posameznik se pogosto sprva sploh ne zaveda, da slabše sliši. Eden prvih znakov, da ne slišite, kot bi morali, je, da vas na cesti kaj preseneti, ker tega niste slišali. Ali ko se vam zdi, da ljudje okoli vas momljajo oziroma ko v glasnem okolju težko slišite, kaj vam želi povedati sogovornik. Lahko vas na to, da vam sluh že močno nagaja, opozorijo sosedje, ki jih začne motiti, da televizijski sprejemnik gledate zelo na glas. Vsekakor je ob takšnih prvih znakih dobro obiskati zdravnika. Če vam bo ta kot rešitev ponudil slušni aparat, se nikar ne obremenjujte preveč. Na žalost ima še vedno veliko ljudi predsodek do nošenja slušnega aparata, zaradi slabšega vida pa nas ni prav nič sram in gremo takoj po očala. A kot piše v slikanici Dobro, da imam ušesa! Dobro, da slišim!, nam ravno ušesa omogočajo nadzor prostora 360 stopinj okoli nas. Z očmi zaznamo le širino vidnega polja, z ušesi pa lahko ugotovimo, da se nekaj dogaja tudi za našim hrbtom, so zapisali.
Izogibajte se hrupu
Za sluh je treba skrbeti od mladih nog. Prvo pravilo je, da se hrupu, če je le mogoče, izogibamo. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da smo ljudje hrupu lahko izpostavljeni na delovnem mestu ali v drugačnem okolju, na primer v mestu ob glavnih prometnih cestah, v bližini industrijskih obratov, železniških prog ali letališč, na javnih prireditvah, v diskotekah in gostinskih lokalih ali doma, kjer hrup povzročajo različni gospodinjski aparati, televizijski in radijski sprejemniki in celo otroške igrače. »Predvsem mladi so pogosto izpostavljeni čezmerni obremenitvi z zvokom pri uporabi prenosnikov za poslušanje glasbe,« dodajajo na NIJZ. Če jo poslušamo s slušalkami, naj bo znak, da je preveč na glas, če jo lahko slišijo drugi v oddaljenosti enega metra. Pri poslušanju glasbe s slušalkami upoštevajmo pravilo 60/60: ne poslušamo je z več kot 60-odstotno glasnostjo več kot 60 minut na dan. Kar se tiče drugih situacij, kot je na primer delo v hrupnem okolju, pa je dobro, da si ušesa zaščitimo z ušesnimi čepki, priporočljivo je večkrat opraviti slušno testiranje. Tako bomo hitro ugotovili, kdaj nam sluh začne pešati, in ga bomo pravočasno obvarovali.
Z očmi zaznamo le širino vidnega polja, z ušesi pa lahko ugotovimo, da se nekaj dogaja tudi za našim hrbtom.
