Nevidni delci, ki nas ubijajo

Nedavno so se v medijih pojavila opozorila o škodljivosti pečenja mesa in toasta, saj se v obeh procesih močno onesnažuje zrak, kar posledično vpliva na naše zdravje. Svetujejo, naj uporabljamo ventilatorje in pripravljamo hrano ob odprtem oknu. Zdaj so vzeli pod drobnogled še kamine, pečice in štedilnike z odprtim ognjem. Nekoliko nenavadno je, da se vračamo k ugotovitvam o škodljivosti kurjenja fosilnih goriv, ne nazadnje je že med industrijsko revolucijo postalo očitno, da smog in plini močno vplivajo na zdravje ljudi. S spoznavanjem mehanizmov, ki povzročajo okvare, smo začeli razumeti, da je že kratka izpostavljenost lahko zelo škodljiva in povzroča kronične poškodbe.

Nevarni kamini

Kamini so bili v zadnjem desetletju zelo moderni, najdemo jih lahko v številnih gospodinjstvih, nekatere modele promovirajo kot zelen način ogrevanja domov, predvsem zaradi tega, ker ima les sloves naravnega materiala, medtem ko sta nafta in kurilno olje povezana z onesnaženjem. Aktualne raziskave kažejo, da lahko peči na les prav tako močno obremenjujejo zrak, občutek o obsegu onesnaženja nam daje primerjava, da celo najbolj moderne peči z odprtim ognjem proizvajajo enako količino polutantov kot 25 let star dizelski tovornjak.

Strokovnjak za kakovost zraka dr. Gary Fuller iz King’s Collegea v Londonu je pojasnil, da so preiskave kakovosti zraka, ki so jih opravili v britanski prestolnici, odkrile skrb vzbujajočo visoko raven sladkorja levoglukozana, ki je posledica kurjenja lesa – te koncentracije se praviloma povečajo ob koncih tedna in med zimskimi meseci. Še bolj škodljiv je odprt ogenj na prostem, ki pa je, vsaj na Otoku, že prepovedan v večjih mestih, kot so London, Edinburg, Cardiff in Birmingham. Pri kurjenju na prostem se sproščajo delci PM 2,5, ki so premajhni, da bi jih naši nos in pljuča filtrirali, zato vstopajo v telo in lahko povzročajo resne bolezni srca in krvožilja ter demenco.

Smog in anomalije srca

Na Otoku je približno 38 odstotkov onesnaženosti z delci posledica kurjenja lesa, premoga in nafte, 12 odstotkov pa povzroča promet. V Londonu prihaja kar tretjina delcev PM 2,5 zaradi kurjenja lesa. V nekaterih državah že pripravljajo zakonodajo, ki bo prepovedala prodajo peči in kaminov, ki najbolj onesnažujejo, nekatere obstoječe pa bo treba posodobiti, če jih bomo še želeli uporabljati. Pri nas je kurjenje na prostem priljubljeno opravilo, s katerim se ljudje znebijo odvečnega dračja, lesa, bioloških materialov in smeti. Spomnimo se, kako rade so se na ognju znašle avtomobilske pnevmatike. Že en sam srednje velik ogenj je lahko z drobnimi delci obremenil celotno stanovanjsko naselje.

Lani je skupina kardiologov z Univerze v Padovi analizirala podatke 280 prostovoljcev, ki so nosili spodbujevalnike. Podatke iz teh naprav so nato primerjali z nihanjem onesnaženosti ozračja. Izsledki so bili pretresljivi, saj so pokazali neposredno povezanost med anomalijami srca in smogom. Z dvigovanjem delcev PM 2,5 so narasle nevarne srčne težave, kot sta tahikardija (čezmerno hitro bitje) in atrijalna fibrilacija (neenakomerno bitje srca). Ti delci povzročajo bolezni srca, tako da poškodujejo krvožilne celice, zaradi česar se kri pogosteje združuje v strdke. Znanstveniki z Univerze v Københavnu so odkrili, da so celice, ki so bile izpostavljene dimu lesa, dosegale veliko višjo raven vnetja in so se pogosto odebelile. Prav tovrstne odebelitve so predpogoj, da se pojavita kap in infarkt.

Povezava z alzheimerjem

Pred tremi leti so zanimivo študijo opravili v Združenih državah Amerike, ko so analizirali učinke prepovedi kurjenja lesa v dolini San Joaquin. Prepoved zaradi strahotne degradacije okolja velja od leta 2003 – to je bilo eno najbolj onesnaženih območij južne Kalifornije. V roku treh let po uvedbi je emisija delcev PM 2,5 padla za 15 odstotkov, primeri srčnih bolezni pri starejših od 65 let pa za 17 odstotkov. To je zgolj še en dokaz, kakšne zaplete lahko povzročajo nečistoče v zraku.

Kurjenje lesa je povezano tudi s pojavom demence, kar je razkril monitoring 1800 ljudi v poznih srednjih letih, ki so jim sledili skozi obdobje 15 let. Dolgoletne študije so še posebno dragocene, saj izpostavljenost toksinom iz ozračja praviloma deluje skozi dolga obdobja, posledice pa se kažejo v pozneje v življenju. Prav zaradi tega je težko povezati bolezenska stanja s polutanti, ki so jim bile osebe izpostavljene daljše obdobje. Analiza zdravstvenih zapletov sodelujočih posameznikov je pokazala, da je izpostavljenost dimu lesa močno povečala infektivna stanja in izumiranje živčnih celic, obstaja tudi povezava z alzheimerjevo boleznijo. Pri posameznikih, ki živijo v okolju s povišani delci PM 2,5, je kar 40 odstotkov več diagnoz alzheimerja. Kamini so najbolj nevarni, ker onesnažujejo tudi notranje prostore. Če sobo zračimo, moramo čakati kar tri ure, da se znebimo škodljivega zraka.