Nezdravo dolgotrajno sedenje

Rezultati zadnje nacionalne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog iz leta 2016 kažejo, da prebivalci Slovenije, stari od 25 do 64 let, na običajen delovni dan v povprečju presedijo pet ur, ob koncu tedna pa dobre štiri ure na dan. Kakšne posledice nam to pušča? Koliko je še varno nepretrgano sedeti, zdravstvena stroka še ni natančno opredelila, a jasno je že, da več kot šest ur nepretrganega sedenja enačijo s škodljivim vplivom kajenja za zdravje.

Če bomo sedeče dejavnosti redno prekinjali, vmes pa se morda še razgibali, bomo veliko naredili za zdravje, svetujejo strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, tako pa tudi ohranjali mišično-skeletno zdravje. In morda celo pomagali preprečiti nadvse boleči išias, pred katerim ni varen tako rekoč nihče, nam je pojasnil tudi Dejan Čeleš, dr. med, specializant ortopedske kirurgije iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra.

»Najpogosteje se pojavi pri ljudeh, ki opravljajo težja fizična dela v neergonomskih razmerah, prisilni drži in z nepravilnim vzorcem gibov predvsem pri dvigovanju težjih bremen, pa pri tistih z dolgotrajnim sedečim delom in slabo fizično dejavnostjo. Po navadi so to bolniki srednjih let, med tridesetim in petdesetim letom, torej delovno aktivna populacija, pri katerih še niso nastopile obrabne spremembe hrbtenice s kalcinacijo medvretenčnih ploščic.« Ne glede na vzrok so bolečine neznansko hude, povrhu pa jih ni mogoče predvideti: »Išias je huda ostra bolečina, ki izvira v ledvenokrižnični hrbtenici in izžareva po zadnji strani v levo ali desno spodnjo okončino,« je še pojasnil Čeleš.


»Ob tem lahko bolniki slabše čutijo kožo oziroma občutijo mravljinčenje. Bolečina se lahko pojavi tudi po sprednji strani noge. Pridruženi so lahko motorični izpadi z oslabelostjo posameznih mišičnih skupin. Bolečino, ki jo spremlja krč ledvenih mišic in ne izžareva v spodnje okončine, imenujemo lumbalgija. Po navadi se pojavi zaradi pritiska medvretenčne ploščice na korenino, ki izhaja iz centralnega spinalnega kanala.«

Kostno-mišična obolenja so velik zdravstveni problem v Sloveniji in EU, pojasnjujejo na NIJZ. Kar četrtina delavcev v EU se pritožuje zaradi težav s hrbtenico, skoraj četrtina pa poroča o bolečinah v mišicah. Težave s kostno-mišičnim sistemom se začenjajo pojavljati relativno zgodaj, z obremenitvami in starostjo pa skokovito naraščajo; zmanjšujejo sposobnost posameznika za opravljanje dela in pri drugih aktivnostih ter slabšajo kakovost življenja.

Kostno-mišična obolenja so tudi poglavitni vzrok bolniškega staleža, dolgotrajne odsotnosti z dela in delovne invalidnosti, še pojasnjujejo na NIJZ: v Sloveniji je bilo leta 2018 na dan povprečno bolniško odsotnih skupno 40.530 zaposlenih, zaradi mišično-kostnih bolezni 9077, od tega zaradi bolečin v hrbtu in išiasa 4044.


Za hrbtenico in zmanjšanje možnosti pojava išiasa lahko naredimo marsikaj, polaga na srce Čeleš: »Treba je skrbeti za zdrav življenjski slog z gibanjem, ki je starosti primerno in ne čezmerno. Prav tako je treba skrbeti za dobre ergonomske razmere na delovnem mestu, kot je pravilno sedenje v kombinaciji s stanjem. Izogibati se je treba delu v prisilni drži. Pri tem so pomembne vaje za stabilizacijo trebušnih in ledvenih mišic. Ko se enkrat pojavi išias, je potrebnega nekaj več mirovanja, ustrezna analgezija, morda tudi fizioterapija.«