TEGOBA
Ni prehlad, ampak seneni nahod
Pomlad je v polnem razmahu, nekatere pa simptomi alergijskega rinitisa pestijo že od januarja.
Odpri galerijo
Pršilo za nos pomaga blažiti simptome. FOTO: Puhhha/Getty Images
Več kot tretjina evropskega prebivalstva naj bi vsaj občasno doživljala simptome alergije, zadnja leta pa so v porastu predvsem astma, alergijski rinitis in pa prehranske alergije. Pomlad se že kaže v vsej svoji cvetoči moči, a tisti, ki jih vsako leto doletijo nadležni znaki, kot so kihanje, izcedek iz nosu in oči, pordele in srbeče oči, spremembo letnega časa občutijo že veliko prej.
Nekateri celo že januarja, odvisno pač, kateri alergen jim povzroča preglavice, podnebne spremembe pa so poskrbele za dvig povprečne temperature zraka in posledično podaljševanje dobe letne rasti, kar pomeni zgodnejše sproščanje cvetnega prahu, večjo obremenjenost z njim zaradi podaljševanja sušnih obdobij, vetrovne razmere pa pogosto pripomorejo k širjenju alergenov tudi v kraje, ki so daleč od vira težav.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje ima danes sezonski alergijski rinitis oziroma seneni nahod že do 30 odstotkov ljudi. Ti največkrat trpijo zaradi posledic vnetja nosne in očesne sluznice, pri zelo burnih oblikah pa se pojavijo še splošno slabo počutje, glavoboli, lahko celo bolečine v sklepih.
Klinična slika pogosto zelo spominja na navadni prehlad, a bistvena razlika je ta, da prehlad navadno ne traja več kot teden dni, seneni nahod pa se lahko razpotegne tudi čez več mesecev in se pojavlja vsako leto v istem obdobju, torej v času cvetenja rastline, katere cvetni prah povzroča preobčutljivost bolnika.
Rinitisu se pri od 30 do 40 odstotkih ljudi v nekaj letih pridruži še astma, zato je potrebno protialergijsko zdravljenje rinitisa, da preprečimo alergiji pohod navzdol v pljuča. Alergijski rinitis in astma sta namreč tesno povezana in sta lahko pri istem bolniku prisotna hkrati: kar 80 odstotkov bolnikov z alergijsko astmo ima istočasno alergijski rinitis, obe bolezni pa sta globalni zdravstveni problem za vse starostne skupine ljudi.
Cvetni prah spada med tiste alergene, ki se pojavijo le občasno, in povzroča sezonske težave, v nasprotju s pršicami, perjem, plesnijo, izločki ter dlako mačk in psov, ki so navzoči vse leto in so krivi za trajni alergijski rinitis. Alergijski rinitis največkrat doleti mlade med 15. in 25. letom starosti. Alergijo lahko potrdijo kožni testi in analiza krvi, odkrivanje povzročitelja pa lahko traja zelo dolgo. Kot pojasnjujejo pri Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, je najpogostejši povzročitelj cvetni prah cvetočih dreves zgodaj spomladi in pozneje različnih trav in žit; vzroki sezonskega rinitisa so od januarja do marca pelodi leske, jelše, od marca do maja pelodi breze, manj pogosto so vzrok tudi pelodi vrbe, bresta, platane, hrasta, topola. V zgodnjem poletju so vzrok rinitisa pelodi trav in žit, v zrelem poletju kislice in plevelov, tudi ambrozije. V poznem poletju prevzamejo vodilno vlogo pleveli in plesni, kar se nadaljuje v jesen. Tedaj so v zraku pelodi trpotca, navadnega pelina, metlike. Med jeseni navzočimi plesnimi so Alternaria, Cladosporium, Pullularia, Botrytis.
Za nadzorovanje simptomov je nujno spremljanje obremenitve zraka s cvetnim prahom ter izogibanje kritičnemu alergenu, obvezna je tudi podpora zdravil, antihistaminikov, med katerimi lahko nekatera dobimo tudi brez recepta. Pogosto so priporočljiva še protivnetna pršila glukokortikoidov za nosno sluznico, ki pomagajo tudi očesni veznici.
Nekateri celo že januarja, odvisno pač, kateri alergen jim povzroča preglavice, podnebne spremembe pa so poskrbele za dvig povprečne temperature zraka in posledično podaljševanje dobe letne rasti, kar pomeni zgodnejše sproščanje cvetnega prahu, večjo obremenjenost z njim zaradi podaljševanja sušnih obdobij, vetrovne razmere pa pogosto pripomorejo k širjenju alergenov tudi v kraje, ki so daleč od vira težav.
Obdobja cvetenja so lahko zelo dolga. FOTO: Alkimson/Getty Images
Klinična slika pogosto zelo spominja na navadni prehlad, a bistvena razlika je ta, da prehlad navadno ne traja več kot teden dni, seneni nahod pa se lahko razpotegne tudi čez več mesecev in se pojavlja vsako leto v istem obdobju, torej v času cvetenja rastline, katere cvetni prah povzroča preobčutljivost bolnika.
Nujno preprečevanje astme
Rinitisu se pri od 30 do 40 odstotkih ljudi v nekaj letih pridruži še astma, zato je potrebno protialergijsko zdravljenje rinitisa, da preprečimo alergiji pohod navzdol v pljuča. Alergijski rinitis in astma sta namreč tesno povezana in sta lahko pri istem bolniku prisotna hkrati: kar 80 odstotkov bolnikov z alergijsko astmo ima istočasno alergijski rinitis, obe bolezni pa sta globalni zdravstveni problem za vse starostne skupine ljudi.
Pri od 30 do 40 odstotkih ljudi se v nekaj letih pridruži še astma.
Cvetni prah spada med tiste alergene, ki se pojavijo le občasno, in povzroča sezonske težave, v nasprotju s pršicami, perjem, plesnijo, izločki ter dlako mačk in psov, ki so navzoči vse leto in so krivi za trajni alergijski rinitis. Alergijski rinitis največkrat doleti mlade med 15. in 25. letom starosti. Alergijo lahko potrdijo kožni testi in analiza krvi, odkrivanje povzročitelja pa lahko traja zelo dolgo. Kot pojasnjujejo pri Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, je najpogostejši povzročitelj cvetni prah cvetočih dreves zgodaj spomladi in pozneje različnih trav in žit; vzroki sezonskega rinitisa so od januarja do marca pelodi leske, jelše, od marca do maja pelodi breze, manj pogosto so vzrok tudi pelodi vrbe, bresta, platane, hrasta, topola. V zgodnjem poletju so vzrok rinitisa pelodi trav in žit, v zrelem poletju kislice in plevelov, tudi ambrozije. V poznem poletju prevzamejo vodilno vlogo pleveli in plesni, kar se nadaljuje v jesen. Tedaj so v zraku pelodi trpotca, navadnega pelina, metlike. Med jeseni navzočimi plesnimi so Alternaria, Cladosporium, Pullularia, Botrytis.
Obdobje cvetenja se zaradi okoljskih sprememb podaljšuje.
Za nadzorovanje simptomov je nujno spremljanje obremenitve zraka s cvetnim prahom ter izogibanje kritičnemu alergenu, obvezna je tudi podpora zdravil, antihistaminikov, med katerimi lahko nekatera dobimo tudi brez recepta. Pogosto so priporočljiva še protivnetna pršila glukokortikoidov za nosno sluznico, ki pomagajo tudi očesni veznici.
