Ni prepozno za sarme
Zanje ni primeren riž, ki obljublja, da bo vsako zrnce ostalo zase, tudi če ga razkuhaš.
Odpri galerijo
Ne vem pravzaprav, kako se je v naši kuhinji prijela tradicija, da pripravljamo sarme za prvi dan v letu. Ritual zvijanja listov kislega zelja je postal nekaj, kar spada v tiho prvojanuarsko jutro. Odločno sem proti, da bi se omejile s to tradicijo. Ta odločitev je bila te dni podprta z dvema glavama kislega zelja v našem hladilniku, ki sta ostali lepo vakuumirani od prevelikih načrtov med prazniki. Torej, dokler je še zima, za sarme ni prepozno.
Za osnovo največkrat vzamem riž. Skuham ga napol in se potrudim, da ne ostane nič tekočine. Pomembno je, da je malo lepljiv, torej izberem takšnega, ki je dober za rižote, bolj kratek in okrogel, z veliko škroba. Zanje ni primeren riž, ki obljublja, da bo vsako zrnce ostalo zase, tudi če ga razkuhaš. Del riža včasih nadomestim z ajdovo kašo ali prosom. Tudi v izvirnem receptu, sarme so prišle iz turškega cesarstva, so vanje zvijali pšenico ali kakšno drugo žito.
Naslednji korak je na olju popražena čebula, ki ji dodam nekaj, kar spominja na klasiko, recimo marinirani sojini koščki ali drobno narezan dimljen tofu. Obvezno veliko začimb, sol, poper, čili, česen, mešanica začimb za juhe, kar koli.
Bolj izvirne so sarme, polnjene s fižolom, to je res zanimiv nadev, ali z lečo in gobami. Stročnice prej skuham, gobe podušim. Za zelenjavni nadev na čebuli popražim grobo nariban korenček, zeleno in pastinak. Pa spet veliko začimb. Bledemu nadevu naredi lepo barvo kurkuma. V vsak nadev pride riž, ki ima nalogo, da sestavine zlepi, kot bi delali suši.
Nekaj posebnega se nam je zdel nadev iz praženega krompirja. Ni ravno primeren za sarme na zalogo, ki jih jemo še naslednje tri dni, je bolj za sproti.
To je le nekaj predlogov, verjamem, da bodo sproti nastajali še bolj zanimivi recepti. Sarm se tako ne bomo zlepa naveličali.
Na zalogi imam kar nekaj nadevov za sarme, ki so veganizirana in seveda izboljšana varianta originala. Vedno pripravim vsaj dve vrsti nadeva, raje tri, odvisno od velikosti zeljne glave in števila jedcev, ki jih pričakujem pri mizi. Ker so v loncu podobne druga drugi, je na krožniku vedno presenečenje, kaj si ulovil v omaki. Najbolj uspešni nadevi so vedno tisti, ki imajo intenziven okus. Nasploh se mi zdi, da so vse veganske jedi bolje sprejete, kadar jih dobro začinim.
Za osnovo največkrat vzamem riž. Skuham ga napol in se potrudim, da ne ostane nič tekočine. Pomembno je, da je malo lepljiv, torej izberem takšnega, ki je dober za rižote, bolj kratek in okrogel, z veliko škroba. Zanje ni primeren riž, ki obljublja, da bo vsako zrnce ostalo zase, tudi če ga razkuhaš. Del riža včasih nadomestim z ajdovo kašo ali prosom. Tudi v izvirnem receptu, sarme so prišle iz turškega cesarstva, so vanje zvijali pšenico ali kakšno drugo žito.
V izvirnem receptu so v sarme zvijali pšenico ali kakšno drugo žito.
Naslednji korak je na olju popražena čebula, ki ji dodam nekaj, kar spominja na klasiko, recimo marinirani sojini koščki ali drobno narezan dimljen tofu. Obvezno veliko začimb, sol, poper, čili, česen, mešanica začimb za juhe, kar koli.
Bolj izvirne so sarme, polnjene s fižolom, to je res zanimiv nadev, ali z lečo in gobami. Stročnice prej skuham, gobe podušim. Za zelenjavni nadev na čebuli popražim grobo nariban korenček, zeleno in pastinak. Pa spet veliko začimb. Bledemu nadevu naredi lepo barvo kurkuma. V vsak nadev pride riž, ki ima nalogo, da sestavine zlepi, kot bi delali suši.
Za 10 sarm:
kilogram krompirja
velika čebula
olje
sol in poper
100 g dimljenega tofuja
100 g riža
glava kislega zelja
kozarec paradižnikove omake
žlica koruznega škroba
začimbe
Izberemo srednje velike krompirje enake velikosti. Skuhamo neolupljenega.
Zeljno glavo razdelimo na liste. Sredino narežemo na rezance.
Riž kuhamo v slani vodi le 5–10 minut, da vsa tekočina izhlapi. Pustimo na toplem v pokriti posodi.
Čebulo sesekljamo in prepražimo v ponvi na precej olja. Dodamo na koščke narezan dimljen tofu. Še vroč krompir olupimo in sproti režemo v ponev. Prepražimo tako, da se krompir zmečka in nastane po dnu skorjica. Solimo in popramo. Zmešamo z rižem in pognetemo z rokami.
Nadev damo na sredo lista in zvijemo sarmo. Zlagamo v lonec, obložen z listi zelja, med sarme pa zatlačimo zelje, narezano na rezance, in kakšen lovorjev list. Prilijemo le toliko vroče vode, da so pokrite, in res počasi kuhamo uro in pol. Proti koncu zalijemo s skodelico vode, v kateri smo razmešali škrob, paradižnikovo mezgo, sol, poper in jušne začimbe.
kilogram krompirja
velika čebula
olje
sol in poper
100 g dimljenega tofuja
100 g riža
glava kislega zelja
kozarec paradižnikove omake
žlica koruznega škroba
začimbe
Izberemo srednje velike krompirje enake velikosti. Skuhamo neolupljenega.
Zeljno glavo razdelimo na liste. Sredino narežemo na rezance.
Riž kuhamo v slani vodi le 5–10 minut, da vsa tekočina izhlapi. Pustimo na toplem v pokriti posodi.
Čebulo sesekljamo in prepražimo v ponvi na precej olja. Dodamo na koščke narezan dimljen tofu. Še vroč krompir olupimo in sproti režemo v ponev. Prepražimo tako, da se krompir zmečka in nastane po dnu skorjica. Solimo in popramo. Zmešamo z rižem in pognetemo z rokami.
Nadev damo na sredo lista in zvijemo sarmo. Zlagamo v lonec, obložen z listi zelja, med sarme pa zatlačimo zelje, narezano na rezance, in kakšen lovorjev list. Prilijemo le toliko vroče vode, da so pokrite, in res počasi kuhamo uro in pol. Proti koncu zalijemo s skodelico vode, v kateri smo razmešali škrob, paradižnikovo mezgo, sol, poper in jušne začimbe.
Nekaj posebnega se nam je zdel nadev iz praženega krompirja. Ni ravno primeren za sarme na zalogo, ki jih jemo še naslednje tri dni, je bolj za sproti.
To je le nekaj predlogov, verjamem, da bodo sproti nastajali še bolj zanimivi recepti. Sarm se tako ne bomo zlepa naveličali.