Ni zdravilo za vse, pomaga lahko čuječnost
Včasih se ujamemo v lastne misli in nismo pozorni na to, kaj se dogaja okoli nas. Stvari počnemo avtomatizirano, ne da bi se jih zares zavedali, razmišljamo o preteklosti ali prihodnosti, smo zaposleni z multitaskingom ali potlačimo neprijetna čustva.
Čuječnost nas uči, da vse, kar se nam dogaja zunaj ali znotraj nas, opazujemo in tudi reagiramo na podlagi opazovanj. Kot je prikazano v dokumentu NIJZ Čuječnost srečanje Zdravje v vrtcu, ki ga je napisala Janja Mušič, univ. dipl. psih., tako namesto burne reakcije ob nekem dogodku dosežemo premišljeno. Namesto da bi se na moteči dogodek odzvali s čustvi, počakamo in prepoznamo svoje občutke, čustva pa se medtem poležejo.
»Čuječnost je način osredotočenosti na sedanji trenutek, ne da bi se oklepali preteklosti ali skrbeli za prihodnost. To je stanje duha, v katerem se posameznik zaveda svojih misli, občutkov in telesnih občutkov, ne da bi jih obsojal,« navaja Dejan Georgiev, mag. psih., iz Centra za krepitev zdravja (CKZ) ZD Ljubljana.
»Gre za proces, ki ga je mogoče razvijati z meditacijo in drugimi praksami. Ob tem je posamezniku lahko v pomoč zavedanje njegovih običajnih vzorcev razmišljanja in delovanja, tako se od njih ogradi in lahko bolj svobodno izbira, kako se bo odzval na izzive in težave v življenju,« pojasnjuje.
Čuječnost lahko pomaga širokemu spektru ljudi, ki se soočajo z različnimi težavami, tudi duševnimi, pri kroničnih bolečinah ali rakavih obolenjih. »Vse pogosteje se uporablja tudi pri delu z otroki in mladostniki, pri obvladovanju stresa, izboljšanju koncentracije in razvoju čustvene inteligence. Zaradi stresne narave dela so zdravstveni delavci in sodelavci še posebej dovzetni za izgorelost. Čuječnost lahko pomaga pri obvladovanju stresa, izboljšanju koncentracije in krepitvi sočutja do sebe in drugih,« pove strokovnjak. »Pomembno je poudariti, da čuječnost ni zdravilo za vse in ni primerna za vsakogar. O primernosti naj se posameznik posvetuje z zdravstvenim delavcem oz. primernim strokovnjakom,« opozarja.
Zahteva čas
Čuječnost lahko prakticiramo na različne načine. Gre za to, da se zavestno osredotočimo na sedanji trenutek, ne da bi se oklepali preteklosti ali skrbeli za prihodnost. Pomembno je, da svojo izkušnjo opazujemo brez obsojanja, z radovednostjo in odprtostjo.
Razvoj čuječnosti zahteva potrpežljivost in redno izvajanje.
Razvijamo jo lahko s pomočjo formalne meditacije (osredotočanje na dih, občutke ali zvoke), z jogo in drugimi telesnimi vadbami. Pomemben del čuječnosti je zavedanje svojih misli in čustev, ne da bi jih poskušali potlačiti ali spremeniti. Z redno prakso se naučimo prepoznavati svoje miselne in čustvene vzorce ter se nanje odzivamo bolj zavestno in uravnoteženo.
»Razvoj čuječnosti zahteva čas, potrpežljivost in redno izvajanje. Ne gre za to, da bi bil posameznik ves čas popolnoma osredotočen na sedanji trenutek, ampak da se nauči prepoznavati, kdaj mu misli odtavajo, in se nežno vrne v sedanjost,« sklene Georgiev.
