BEZEG
Niža slab holesterol
Ljudska medicina za lajšanje prehlada priporoča uporabo bezga; rastlina spodbuja tudi izločanje strupov iz telesa ter krepi imunski sistem.
Odpri galerijo
FOTO: Guliver/Getty Images
Črni bezeg je od tri do sedem metrov visok razvejan grm ali drevo, ki raste po vsej Evropi, da je nekje v bližini, nas opomni vonj njegovih dišečih cvetov. Ti so rumeno-beli, združeni v socvetja. Plodovi so črni. Cveti maja in junija, plodovi so zreli avgusta in septembra.
Vsebuje flavonoide, pripisujejo jim koristnost bezga, in eterično olje, plodovi pa vitamine A, C, B in E ter železo, natrij, kalij. Bezeg že iz časov Hipokrata velja za izjemno koristno rastlino, denimo pri odpravljanju vnetij, prebavnih težav, tudi revmatoidnih obolenj in astme, spodbuja znojenje in tako organizmu pomaga pri izločanju strupov, spodbuja delovanje limfnih žlez.
Grki so ga uporabljali kot diuretik, pri ženskih boleznih in nečisti koži; če si z bezgom čistimo kožo, bomo blažili mozolje, deloval naj bi na madeže, saj jih beli. Bezgov cvet vsebuje flavonoid kvercetin, ki učinkovito niža nivo slabega (LDL) holesterola, nižji ko je ta, manjše je tveganje bolezni srca, možganske kapi, infarkta. Po neki raziskavi naj bi dvotedensko uživanje bezga znižalo nivo trigliceridov v krvi.
Najpogosteje uporabljamo cvetove, iz njih namreč pripravljamo sok, tudi jemo jih, vsi smo že kdaj poskusili ocvrto bezgovo cvetje. V ljudski medicini in farmaciji posušene cvetove uporabljamo za pripravo čajev in čajnih mešanic; od tri do pet gramov posušenih cvetov prelijemo z 250 ml vrele vode, pokrijemo in pustimo deset minut, precedimo.
Ljudska medicina jih najpogosteje priporoča za lajšanje zgodnjih simptomov prehladnih obolenj. Pri bolnikih s povišano temperaturo povečajo potenje, pri mokrem, produktivnem kašlju olajšajo izkašljevanje. Pripravimo si lahko parno kopel: žlico suhih cvetov prelijemo s 400 ml vroče vode, dodamo lahko žlico posušenih kamiličnih cvetov. Pustimo deset minut, potem pa se prekrijemo z brisačo, se nagnemo nad posodo in inhaliramo.
Iz svežih zrelih plodov, ki so bogati z antioksidanti, pripravljamo sokove in marmelade, posušeni zreli plodovi pa se uporabljajo podobno kot borovnice proti driski. A pozor: sveža rastlina je strupena in je ne uživamo surove, vedno jo moramo prekuhati.
FOTO: Guliver/Getty Images
Grki so ga uporabljali kot diuretik, pri ženskih boleznih in nečisti koži; če si z bezgom čistimo kožo, bomo blažili mozolje, deloval naj bi na madeže, saj jih beli. Bezgov cvet vsebuje flavonoid kvercetin, ki učinkovito niža nivo slabega (LDL) holesterola, nižji ko je ta, manjše je tveganje bolezni srca, možganske kapi, infarkta. Po neki raziskavi naj bi dvotedensko uživanje bezga znižalo nivo trigliceridov v krvi.
Presnih zrelih jagod ni priporočljivo uživati, zdravju koristijo le prekuhane.
Ljudska medicina jih najpogosteje priporoča za lajšanje zgodnjih simptomov prehladnih obolenj. Pri bolnikih s povišano temperaturo povečajo potenje, pri mokrem, produktivnem kašlju olajšajo izkašljevanje. Pripravimo si lahko parno kopel: žlico suhih cvetov prelijemo s 400 ml vroče vode, dodamo lahko žlico posušenih kamiličnih cvetov. Pustimo deset minut, potem pa se prekrijemo z brisačo, se nagnemo nad posodo in inhaliramo.
Rastlina blaži vnetje sinusov in prehlad, je naravni diuretik.
Iz svežih zrelih plodov, ki so bogati z antioksidanti, pripravljamo sokove in marmelade, posušeni zreli plodovi pa se uporabljajo podobno kot borovnice proti driski. A pozor: sveža rastlina je strupena in je ne uživamo surove, vedno jo moramo prekuhati.
