Nizka rdečelistka zavaja nabiralce (FOTO)

Pravkar se po nekaterih travnatih površinah, kjer nabiram in raziskujem gobe, pojavlja precejšnja količina gob, ki so zelo podobne užitnemu zajčku, Lyophyllum, najbolj sivemu, tudi trdokožnemu zajčku. Vendar je naša goba, nizka rdečelistka (Entoloma rhodopolium), precej strupena in je zavedla že marsikaterega gobarja in najbrž še kakšnega bo glede na našo kulturo nabiranja gob.

Klobuk je sivo rjav. 

Ko je leta 1818 veliki švedski mikolog Elias Magnus Fries opisal to vrsto gobe z rožnatimi trosi, ji je dal binomsko ime Agaricus rhodopolius. Večina gob z lističi je bila v tistih zgodnjih dneh taksonomije gliv prvotno uvrščenih v velikanski rod Agaricus. Nemški mikolog Paul Kummer je nato 1871. to vrsto prenesel v rod Entoloma in takrat je njeno znanstveno ime postalo Entoloma rhodopolium, nizka rdečelistka. Generično ime Entoloma izhaja iz starogrških besed entos, kar pomeni notranji, in loma, kar pomeni resice ali rob. Specifični epitet (pridevek) rhodopolium izhaja iz predpone rhodo, kar pomeni rdečkast (v tem primeru rožnat) in polius, kar pomeni siv.

Klobuk ima premer od 4 do 8 cm in je najprej grbasto vzbočen, nato se razpre in na sredini nekoliko udre. Je sivo rjave barve, suh je svetlejši in svetleč. Rob je rahlo valovit in suh nekoliko progast. Trosovnica je v obliki lističev, ki so najprej beli, široki in gosti, z dozorevanjem trosov postanejo rožnati in v starosti temno umazano rožnati. Bet je od 5 do 13 cm visok in do 1,5 cm debel. Je valjast, bel in svilast. Meso je belo in brez posebnega vonja. Trosni prah je rožnat, zato so takšni videti tudi lističi.

Kje jo najdemo?

Lističi so rožnati zaradi rožnatih trosov.

Raste v listnatih gozdovih in ob gozdovih na travi, običajno v večjih skupinah, lahko tudi posamično. Rada ima bogat substrat, zato jo najdemo na travnatih površinah, kjer kosijo travo in jo pustijo ležati. Jaz jih opazujem na manjšem bregu za hišo, v travi pred robom gozda. Najdemo tudi po več gob (do štiri), združenih v dnišču, kar je pravzaprav najbolj zavajajoče za nabiralce užitnih sivih zajčkov, ki rastejo zelo podobno in so jeseni precej pogosti. Tudi rastišča so podobna, in prav na začetku svoje gobarske poti sem jih nekoč tudi sama prinesla domov. Vendar ker mi barva lističev ni bila najbolj všeč za vrsto zajček, sem obdelala poglavje rdečelistk kar kmalu. A to ne velja za vse nabiralce, poznam primere, ko se je nabiralka, pojedla je polno vrečko rdečelistk, zastrupila dvakrat zapored in bila obakrat na izpiranju želodca. Takšna dejanja so seveda precej neodgovorna, dobro je le, da ni gob jedel nihče drug v družini. Goba je strupena in precej nevarna, saj povzroča gastrointestinalni sindrom, to je zastrupitev prebavil, njeni strupi učinkujejo na kri in prebavila. Prva znamenja zastrupitve se pokažejo že pol ure po zaužitju, pojavijo se vročica, bruhanje in driska, kar lahko traja tudi več kot dva dni in precej izčrpa organizem.

Kdor užitnih rjavih, sivih ali trdokožnih zajčkov ne pozna prav dobro, naj jih ne nabira! Zastrupitve z rdečelistkami so lahko precej hude, marsikdo, ki jo je doživel, sploh ne uživa več gob. Nabirajte le tiste, ki jih sami najbolje poznate! 

Sivi zajček ima bele lističe.