GIBANJE
Nizke temperature ne smejo biti izgovor
Tudi v mrzlih mesecih mora imeti vadba pomembno vlogo v našem življenju, marsikomu pa nižje temperature celo olajšajo rekreacijo, sploh če se gibamo na prostem.
Odpri galerijo
Jesen nas je dolgo razvajala z visokimi temperaturami, zdaj pa je vreme le pokazalo zobe in spet resno naznanilo zimo. A hladnejši letni čas še zdaleč ni izgovor, da bi vse dni poležavali v dnevni sobi; razvajanje in sproščanje, sploh v večernih urah in še posebno v dobri družbi, sicer ne smeta izostati, a prav tako moramo kljub kratkemu dnevu vsak dan nekaj časa nameniti vadbi. Tudi po mrzlem in mokrem.
Ključno je za otrokov razvoj, telesni, duševni in socialni, in za ohranjanje vitalnosti ter izboljšanje kakovosti življenja v starejših obdobjih.
»Najmlajši otroci se radi veliko gibajo, zato ne potrebujejo organizirane vadbe in treningov. Dovolj je, če so na igrišču, v parku ali gozdu, kjer lahko tečejo, plezajo, se lovijo, telovadijo, skratka, uživajo v gibanju in svobodi. Pozneje je telesna aktivnost dobra podlaga za razvoj pozitivnih strani osebnosti in oblikovanja značaja z močno voljo,« nadaljuje sogovornik.
Športni trening razvija iniciativnost, samostojnost, zaupanje, vztrajnost in odločnost. Otrok se nauči preživeti poraze in se ponovno pobrati. Velika večina otrok se do 15. leta preneha aktivno in resneje ukvarjati s športom, ostanejo le še tisti, ki dosegajo relativno dobre rezultate. A šport je za najstnike zelo pomemben, saj jim pomaga ohranjati normalno telesno težo, manj možnosti imajo za kasnejši pojav sladkorne bolezni v zrelih letih, na splošno imajo manj težav z zdravjem, predvsem pa jim šport pomaga ohraniti dobro samopodobo.« Priporočljivo je, da se otroci gibljejo vsaj 60 minut na dan, odrasli najmanj 30, starejši pa naj se vsak dan odpravijo na sprehod in svež zrak. Nikoli pa ne škoduje, če naredimo kakšno vajo več. Kot smo že pisali, vsakodnevna telesna dejavnost pomaga tudi srcu, ožilju in sploh skrbi za dobro počutje in presnovo ter pomaga preprečevati številna obolenja, nadvse pa nam bodo koristile krepilne vaje za velike mišične skupine ter ravnotežje in vsekakor raztezanje, priporočajo strokovnjaki.
Veliko pozornosti namenimo obutvi, ki nam mora zagotavljati stabilnost in ne sme premočiti: »Čevlji z boljšim oprijemom in palice so obvezna oprema pri hoji v hribe in vzponih, saj je pri razmočenem terenu in odpadlem listju velika možnost zdrsov.« Topla oblačila, ki ne zadržujejo vlage, bodo prav tako odlična izbira, sicer pa je na tržišču veliko športnih oblačil, ki so prilagojena treningu pri nižjih temperaturah. »Prav tako je pomembno, da pred mrazom in vetrom zaščitite vrat in ledveni predel trupa. Rokavice so zaradi mraza in boljšega oprijema nepogrešljiv pripomoček pri vadbi na fitnesu na prostem, plezanju ali drugih športih, pri katerih potrebujemo roke. Aktivnosti na prostem se moramo vsekakor lotiti premišljeno in se zavedati, da spremembe v letnem času niso zanemarljive. Niti pri rekreativnem športu ne,« še priporoča zdravnik.
Za dobro počutje, trden značaj in zdravje
»Gibanje nas krepi ter pomaga preprečevati ali zmanjševati dejavnike tveganja, ki so vzrok za številne bolezni srca in ožilja. Te vključujejo debelost, visok krvni tlak, povišane vrednosti sladkorja, holesterola in maščob v krvi. Obenem pa gibanje pomaga tudi pri premagovanju stresa in izboljšanju razpoloženja,« poudarja izr. prof. dr. Blaž Mavčič, dr. med., specialist ortopedije iz Medicinskega centra Barsos. Gibanje prinaša vrsto ugodnih terapevtskih učinkov, s katerimi ublažimo bolečine ter druge vsakodnevne tegobe, ki jih povzročajo kronične bolezni, in ima nenadomestljivo vlogo v vseh življenjskih obdobjih človeka.
Ključno je za otrokov razvoj, telesni, duševni in socialni, in za ohranjanje vitalnosti ter izboljšanje kakovosti življenja v starejših obdobjih.
»Najmlajši otroci se radi veliko gibajo, zato ne potrebujejo organizirane vadbe in treningov. Dovolj je, če so na igrišču, v parku ali gozdu, kjer lahko tečejo, plezajo, se lovijo, telovadijo, skratka, uživajo v gibanju in svobodi. Pozneje je telesna aktivnost dobra podlaga za razvoj pozitivnih strani osebnosti in oblikovanja značaja z močno voljo,« nadaljuje sogovornik.
Največkrat so krivi zdrsi
Med najpogostejše poškodbe pozimi spadajo poškodbe kolena, zapestja, kolka in glave, največkrat zaradi zdrsov na drsečih površinah. Veliko poškodb je povezanih z neustrezno opremo in nezadostno pripravo na rekreacijo. Pri lažjih aktivnostih pogosto niti ne razmišljamo o morebitnih nevarnostih, a ravno takrat lahko nastane poškodba. Previdni morajo biti predvsem občasni rekreativci oziroma tisti, ki se s športom dlje niso ukvarjali.
Med najpogostejše poškodbe pozimi spadajo poškodbe kolena, zapestja, kolka in glave, največkrat zaradi zdrsov na drsečih površinah. Veliko poškodb je povezanih z neustrezno opremo in nezadostno pripravo na rekreacijo. Pri lažjih aktivnostih pogosto niti ne razmišljamo o morebitnih nevarnostih, a ravno takrat lahko nastane poškodba. Previdni morajo biti predvsem občasni rekreativci oziroma tisti, ki se s športom dlje niso ukvarjali.
Športni trening razvija iniciativnost, samostojnost, zaupanje, vztrajnost in odločnost. Otrok se nauči preživeti poraze in se ponovno pobrati. Velika večina otrok se do 15. leta preneha aktivno in resneje ukvarjati s športom, ostanejo le še tisti, ki dosegajo relativno dobre rezultate. A šport je za najstnike zelo pomemben, saj jim pomaga ohranjati normalno telesno težo, manj možnosti imajo za kasnejši pojav sladkorne bolezni v zrelih letih, na splošno imajo manj težav z zdravjem, predvsem pa jim šport pomaga ohraniti dobro samopodobo.« Priporočljivo je, da se otroci gibljejo vsaj 60 minut na dan, odrasli najmanj 30, starejši pa naj se vsak dan odpravijo na sprehod in svež zrak. Nikoli pa ne škoduje, če naredimo kakšno vajo več. Kot smo že pisali, vsakodnevna telesna dejavnost pomaga tudi srcu, ožilju in sploh skrbi za dobro počutje in presnovo ter pomaga preprečevati številna obolenja, nadvse pa nam bodo koristile krepilne vaje za velike mišične skupine ter ravnotežje in vsekakor raztezanje, priporočajo strokovnjaki.
Ogrevanje je nujno
Preden se lotite dvigovanja uteži, počepov ali trebušnjakov, moramo mišice telesa skrbno ogreti na delovno temperaturo in jih iz stanja mirovanja spraviti v pripravljenost na večje obremenitve, sicer se lahko preobremenjena mišica hitro poškoduje. Zato pred vadbo vsaj deset ali petnajst minut kolesarimo, tečemo, hitro hodimo in opravimo nekaj ogrevalnih in razteznih vaj. Tudi če se pred treningom dovolj ogrejemo, moramo paziti, da mišic ne obremenimo prehitro in preveč. Intenziteto in težavnost treninga stopnjujemo postopoma: najprej uporabimo nekoliko manjšo težo, potem pa lahko pri naslednji seriji iste vaje izberemo že nekoliko težje uteži, seveda brez pretiravanja.
Preden se lotite dvigovanja uteži, počepov ali trebušnjakov, moramo mišice telesa skrbno ogreti na delovno temperaturo in jih iz stanja mirovanja spraviti v pripravljenost na večje obremenitve, sicer se lahko preobremenjena mišica hitro poškoduje. Zato pred vadbo vsaj deset ali petnajst minut kolesarimo, tečemo, hitro hodimo in opravimo nekaj ogrevalnih in razteznih vaj. Tudi če se pred treningom dovolj ogrejemo, moramo paziti, da mišic ne obremenimo prehitro in preveč. Intenziteto in težavnost treninga stopnjujemo postopoma: najprej uporabimo nekoliko manjšo težo, potem pa lahko pri naslednji seriji iste vaje izberemo že nekoliko težje uteži, seveda brez pretiravanja.
Pomembna je ustrezna oprema
Tudi v hladnih mesecih mora imeti vadba pomembno vlogo v našem življenju, marsikomu pa nižje temperature celo olajšajo rekreacijo, sploh če se gibamo na prostem. »Priporočamo, da jeseni nadaljujete enako vadbo kot poleti, le da ne pozabite na dodatno opremo, ki je nujna v hladnejšem letnem času. Vsekakor poskrbite za toplejša športna oblačila v obliki športnih nogavic, dolgih športnih hlač in majic z dolgimi rokavi. Tudi vetrovka s kapuco ali športni jopič vam bosta prišla zelo prav,« svetuje izr. prof. dr. Mavčič. »Ko je ozračje ohlajeno, odpade uporaba poletnih superg in tankih nogavic. Jeseni postanejo poti, ki smo jih navajeni, bolj vlažne, blatne in spolzke. Odpadlo listje, deževno vreme in poledica so pasti, na katere moramo biti pripravljeni. Pri športni aktivnosti na nižjih temperaturah moramo vzdrževati konstantno intenzivnost aktivnosti, da se ne ohlajamo.«Priporočljivo je, da se otroci gibljejo vsaj 60 minut na dan, odrasli najmanj 30 minut.
Veliko pozornosti namenimo obutvi, ki nam mora zagotavljati stabilnost in ne sme premočiti: »Čevlji z boljšim oprijemom in palice so obvezna oprema pri hoji v hribe in vzponih, saj je pri razmočenem terenu in odpadlem listju velika možnost zdrsov.« Topla oblačila, ki ne zadržujejo vlage, bodo prav tako odlična izbira, sicer pa je na tržišču veliko športnih oblačil, ki so prilagojena treningu pri nižjih temperaturah. »Prav tako je pomembno, da pred mrazom in vetrom zaščitite vrat in ledveni predel trupa. Rokavice so zaradi mraza in boljšega oprijema nepogrešljiv pripomoček pri vadbi na fitnesu na prostem, plezanju ali drugih športih, pri katerih potrebujemo roke. Aktivnosti na prostem se moramo vsekakor lotiti premišljeno in se zavedati, da spremembe v letnem času niso zanemarljive. Niti pri rekreativnem športu ne,« še priporoča zdravnik.