Nova pandemija na obzorju! Do leta 2035 naj bi kar dve milijardi ljudi doletelo to
Danes obeležujemo svetovni dan boja proti debelosti, diagnozi, ki postaja eden največjih globalnih zdravstvenih izzivov. Strokovnjaki opozarjajo, da smo že v obdobju pandemije debelosti, ki prizadene vse starostne skupine. Če se trenutni trendi nadaljujejo, bo do leta 2035 na svetu kar dve milijardi debelih ljudi, število prekomerno težkih otrok pa se bo podvojilo.
Treba je omejiti oglaševanje in dostopnost nezdravih izdelkov, izboljšati označevanje prehranskih deklaracij ter spodbujati telesno aktivnost.
V Univerzitetnem kliničnem centru Srbije, denimo, (UKCS) zaradi debelosti letno pregledajo do 4.000 pacientov. Zdravljenje vodi multidisciplinarna ekipa specialistov z različnih področij medicine, saj se terapija določa na podlagi celovite zdravstvene anamneze vsakega pacienta.
Debelost kot sprožilec številnih bolezni
Debelost ni le vse pogostejša diagnoza, temveč tudi dejavnik tveganja za več kot 200 različnih zdravstvenih težav – od srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni do rakavih obolenj.
»Abdominalna debelost oziroma obseg pasu, ki se izgubi pri prekomerni telesni teži, pomeni štirikrat do šestkrat večje tveganje za resne zaplete. Pri teh osebah se tveganje za možgansko kap ali srčni infarkt poveča do 60 odstotkov,« opozarja prof. dr. Ivana Nedeljković s tamkajšnje Klinike za kardiologijo.
»Obstajajo jasno določeni kriteriji za uvedbo medikamentozne terapije. Ključno je, da pacienti nikoli ne predpisujejo zdravil sami in si ne določajo odmerkov na lastno pobudo, saj je debelost kronična bolezen, ki zahteva doživljenjsko zdravljenje,« poudarja prof. dr. Snežana Polovina, vodja tamkajšnje Ambulante za debelost.
Medikamentozna terapija je dajanje zdravil za preprečevanje, diagnosticiranje, zdravljenje ali za blažitev simptomov bolezni, piše Obzornik zdravstvene nege.
Poleg telesnih težav lahko debelost povzroči tudi duševne motnje, kot so depresija, anksioznost in težave s prilagajanjem. »Vse pogosteje opažamo, da prekomerna telesna teža močno vpliva na duševno zdravje, kar še dodatno otežuje zdravljenje,« dodaja psihiatrinja in psihoterapevtka dr. Jelena Popović.
Ko dieta in zdravila ne pomagajo
Ko sprememba življenjskega sloga in zdravila ne prinesejo rezultatov, imajo pacienti v Srbiji možnost kirurškega zdravljenja, ki ga krije država.
»Najpogostejši poseg je zmanjšanje želodca. Sledi želodčni bypass, pri katerem preusmerimo prebavno pot. Rezultati so hitro vidni – po nekaj mesecih ali letu dni pacienti dosežejo skoraj normalno telesno težo. Pri sladkornih bolnikih, ki so bili odvisni od inzulina, se pogosto zgodi, da po operaciji tega zdravila sploh ne potrebujejo več. Kirurško zdravljenje prinaša hitre in dolgoročne rezultate,« pojasnjuje kirurg dr. Ognjan Skrobić.
Debelost – problem celotne družbe
Debelost ni le težava posameznika, ampak tudi širše družbe. »Med debelimi osebami je od 20 do 30 odstotkov tistih s hudimi pridruženimi boleznimi, pri skrajno debelih ta odstotek znaša 20,« izpostavlja endokrinologinja prof. dr. Mirjana Šumarac Tomanović.
Zato strokovnjaki opozarjajo, da je treba ukrepati na širši družbeni ravni. Treba je omejiti oglaševanje in dostopnost nezdravih izdelkov, izboljšati označevanje prehranskih deklaracij ter spodbujati telesno aktivnost. Samo s celovitimi ukrepi lahko ustavimo pandemijo debelosti, ki bi lahko postala eden največjih zdravstvenih izzivov prihodnosti.
