Novi sevi koronavirusa so lahko bolj smrtonosni: trije znanstveniki opozarjajo na nevarno napačno predstavo o covidu

Koronavirusni sev delta v svetu počasi upada, vse več ljudi je okuženih s sevom omikron, za katerega znanstveniki menijo, da ima milejšo klinično sliko. Imamo sicer tudi podrazličico omikrona, BA.2, a pravijo, da še vedno ni razloga za skrb in da bodo te mutacije v prihodnjih letih najverjetneje vodile v endemični značaj koronavirusa. Toda ali je res tako? Trije znanstveniki menijo, da je to zelo nevarna predstava in da se ne smemo sprostiti ob misli, da bodo sevi le še šibkejši, saj se lahko zgodi ravno nasprotno. Pojasnili so tudi razloge.

»Po omikronu bo več sevov, in če se bodo lažje prenašali, bodo postali prevladujoči. Povzročajo lahko različne vzorce bolezni, zato je možno, da bodo bolj smrtonosni ali pa bodo pustili dolgoročnejše posledice,« je dejal David Nabarro, posebni odposlanec Svetovne zdravstvene organizacije. Po njegovem je spodbujanje zaščite s cepljenjem in spoštovanje ukrepov edina prava stvar, da rešimo sebe in druge. »Pristop, ki ljudi ne spodbuja, da se zaščitijo, je nevarno igranje na srečo s potencialno resnimi posledicami.«

Profesor Lawrence Young z univerze Warwick pravi, da je nevarno misliti, da je razvoj sevov popolnoma linearen. »Evolucija virusa ne poteka tako, ni ravna črta med alfo, beto, delto in omikronom. Ideja, da bo virus postal blažji, je napačna, saj je lahko kakšen nov sev bolj patogen kot delta.« S tem se strinja tudi profesor epidemiologije Mark Woolhouse z univerze v Edinburgu, ki pravi, da je nekatere stvari, ko gre za pandemijo, nemogoče predvideti »Omikron ni nastal neposredno iz delte, ampak se je razvil v povsem drugem delu virusa. In ker ne vemo, v katerem delu virusa se bo pojavil naslednji sev, ne moremo napovedati, kako nevaren bo. Obstajajo tudi možnosti, da bo nevarnejši ...«