Novo obdobje, nova pot do zdravja

Motnja menstrualnega cikla je prva sprememba, ki jo prinese prehod v menopavzo. Nenavadno skrajšanje, potem pa tudi podaljševanje cikla, različna intenzivnost krvavitev, navali vročine in drugi znaki napovedujejo konec reproduktivnega obdobja, obenem pa začetek novega poglavja v življenju ženske.

»Menopavza je trajno prenehanje menstruacije,« pojasnjuje prof. dr. Špela Smrkolj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz Medicinskega centra Barsos. »Pri naravnem poteku v predmenopavznem obdobju prihaja do postopnega prenehanja delovanja jajčnikov, kar lahko traja tudi nekaj let. Pri tem se v njih tvori vedno manj ženskih (estrogenov in progesterona) in moških (testosterona) spolnih hormonov. Ker je to naravni proces, se organizem na spremenjeno stanje odzove tako, da druga tkiva in organi prevzamejo vlogo izločanja teh hormonov – predvsem nadledvična žleza, maščobno tkivo in mišice. Kako dobro to izločanje deluje, je odvisno tako od telesne in duševne pripravljenosti ženske, njenih odzivov na stres kot od genetske zasnove, prehrane in psiholoških dejavnikov.«


Nastop menopavze strokovnjaki določajo za nazaj, ko ženska najmanj leto dni ni imela menstruacije: »Naravna menopavza lahko nastopi že po 40. letu starosti, v povprečju pa ženske menstruacijo izgubijo pri 52 letih. Če nastopi pred 40. letom, govorimo o prezgodnji, če nastopi pred 45. letom, o zgodnji, če pa je povzročena z ginekološkimi posegi, pa o iatrogeni menopavzi.«
 

Še vedno možna zanositev

Pri nekaterih menopavza nastopi naenkrat oziroma brez klimakterija, pri drugih pa lahko prehod traja več let. Takrat lahko upade plodnost, a je zanositev še vedno možna, kot pojasnjuje sogovornica, pa je najpogostejši sindrom naval vročine: »Val vročine je nenaden, neprijeten občutek toplote v zgornjem delu telesa; obraz zardi in pogosto se pojavi znojenje. Pogosto ga spremlja tudi hitrejše bitje srca. Menopavzo lahko spremljajo še drugi neprijetni simptomi, kot so nočno potenje, vrtoglavica, nespečnost, glavoboli, utrujenost, tiščanje pri srcu, bolečine v želodcu, motnje razpoloženja in zbranosti in manjša želja po spolnosti.


Večina žensk lahko sama odkrije dejavnike, ki pripomorejo k pojavljanju vročinskih valov, to so običajno visoka sobna temperatura, stres, vroče pijače, še zlasti kava, alkohol, začinjena hrana.« K boljšemu počutju vsekakor pripomore kakovosten spanec: nadledvična žleza, ki namesto jajčnikov prevzame določeno izločanje hormonov, se najbolj obnavlja po polnoči, zato strokovnjakinja priporoča spanje od desete ure zvečer, za lajšanje tegob pa še svetuje: »Izogibati se velja kajenju, alkoholu, prečiščenim ogljikovim hidratom in kofeinu. Skoraj nujno potrebna je uravnotežena prehrana s polnovrednimi živili, zelenjavo, sadjem in rednimi obroki. Zelo priporočljiva so živila z rastlinskimi estrogeni (soja, lan, oreščki, pšenica, jabolka, ovseni kosmiči), antioksidanti (vitamina C in E, selen), vitamina A in B, kalcij, magnezij ter cink. Dodatno uživanje prehranskih dopolnil ob redni in ustrezni prehrani ni potrebno. Tudi redno gibanje, najmanj trikrat na teden po 30 minut, bo pripomoglo k blažitvi neprijetnih simptomov. Seveda pa je ključno, da se v svojem telesu ženska tako psihično kot tudi fizično dobro počuti.«


Obdobje po menopavzi je za mnoge čas za nov začetek, obdobje, v katerem se ženska lahko posveti sebi, preporod: pri tem pa ne sme pozabiti na dodatno skrb za zdravje, še sklene prof. dr. Smrkoljeva: »Ženska je do vstopa v menopavzo zaradi višjih koncentracij ženskih spolnih hormonov bolj zaščitena pred boleznimi srca in ožilja, kot so moški. Nato je njihovo tveganje za takšne bolezni kmalu enako tveganju moških.«