Novopečeni pari in komunikacija

Glede na naravo svojega dela v Svetovalnici opažam, da večina parov poišče pomoč, ko se oba znajdeta v močni komunikacijski zagati. Že dolgo se ne pogovarjata več o njiju kot partnerjema, večina površnih pogovorov je seveda vedno enakih, torej o tem, kaj se bo nabavilo v trgovini, kdaj kdo pelje otroke po dejavnostih, kam se bo šlo na morje in h kateri babici se bo šlo v nedeljo na kosilo. To je večinoma to. Ker pa se s takšnimi površnimi pogovori ne dotakneta bistva partnerskega odnosa, ker gre bolj za upravljanje s časom in denarnimi viri družine in sta predvsem oče in mama, sčasoma začne njun partnerski odnos erodirati, se pravi, se prične razgrajevati. Živita drug ob drugem, skrbita za podmladek, a kvalitete njunih osebnih ter partnerskih potreb ni. Sčasoma se začneta pogrešati kot odrasla posameznika v odnosu, pogrešata se kot moški in ženska. To običajno ugotovi en partner in se ne počuti več dobro v takšnem praznem odnosu, ki ne vsebuje nobenega pogovora o njiju, kdo v resnici sta po toliko letih, kaj potrebujeta, kaj si želita drug od drugega, česa ne marata in kar ju določa kot različna posameznika. S takšnimi izhodišči, zavitimi v druge zgodbe, se pri meni oglasi večina parov. Ker nista sproti čistila in  razreševala nesoglasij in različnosti mnenj, se je pri vsakem od njiju nabralo na tone zamer in očitkov, ki seveda vedno pogosteje in ob vsaki priložnosti privrejo na plan. Ker ni nič razčiščeno, a kar naprej očitano za nazaj, se seveda odnos še hitreje ruši in uničuje.


Rešitev pa je? Ponovno se je treba naučiti spoštljivo poslušati drug drugega, biti iskren do sebe in partnerja, se ne bati izražati svojih mnenj in različnih pričakovanj. Oba imata pravico do lastnih stališč, a skozi primeren in sočuten pogovor se lahko različna stališča in mnenja dokaj zbližajo, kar pomeni oblikovanje konsenzov, ki obema nato dokaj dobro služijo. Novopečenim parom ne glede na starost svetujem, naj se oglasijo, da skupaj postavimo temelje kvalitetnega in odgovornega odnosa, ki bo že na začetku nudil varnost in bližino v partnerskem odnosu. Tako ne bo nevarnosti, da bi zašla v zgoraj opisane zanke praznega in odtujenega odnosa, ki prepogosto vodi v razhod. Nekega dne pač eden spozna, da želi več od odnosa, kot trenutno ima. Če pa ozaveščeno in venomer z zavedanjem, kaj je zdrav odnos, pristopamo k partnerju in on k nam, je možnosti za razpad zelo malo. Pomembno je zavedanje, da se odnos gradi in se ga vedno znova vzdržuje. Kot kakšen predmet ali na primer avto, ki ga zagotovo peljete na redne servise, da vas kje na cesti ne pusti na cedilu. Zelo podobno je s partnerskim odnosom. Ker hitro živimo in dnevi, meseci in leta minevajo z neverjetno hitrostjo, je toliko bolj pomembno, da se veščin prijazne, dobronamerne in čuječe komunikacije naučimo na začetku zaljubljenosti in skupnega življenja. Pa srečno!