Nujen za delovanje ščitnice
Ščitnični hormoni pospešujejo presnovo vsake celice in porabo kisika, sodelujejo pri presnovi ogljikovih hidratov, lipidov in beljakovin ter pospešujejo bitje srca.
Vsak organ in vsako tkivo za voje delovanje potrebujeta ščitnične hormone, ki so potrebni tudi za normalno rast tkiv, kar je še posebno pomembno v nosečnosti za razvoj zarodka in v obdobju rasti.
Največ ga je v morskih organizmih
»Jod je sestavni del hormonov, ki jih izloča ščitnica. Hormoni so pomembni pri uravnavanju metabolizma in psihičnega ter mentalnega razvoja, brez njih v našem telesu ne deluje nič,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.
»Jod ima pomembno vlogo tudi pri kognitivnih funkcijah. Je temeljni element za sesalce. Kot omenjeno je sestavni del ščitničnih hormonov, ki uravnavajo številne biokemične reakcije, vključno s sintezo beljakovin in presnovno ter encimsko aktivnostjo. Za zdravje ščitnice je ključen, seveda v priporočenih količinah. Če imamo pomanjkanje ali presežek joda, je lahko delovanje ščitnice moteno. Raven ščitničnega hormona se lahko zviša, nastane golša in pojavi se hipotiroidizem. Pri nosečnicah lahko prenizek vnos pripelje do spontanega splava ali mrtvorojenega otroka, pri plodu ali otroku pa pride do zaostanka v razvoju, kar lahko pusti trajne posledice. Med najpogostejšimi vzroki zaostankov v mentalnem razvoju je ravno pomanjkanje joda.«
Med najpogostejšimi vzroki za zaostanek v mentalnem razvoju je pomanjkanje joda.
Pitna voda in hrana sta edina vira naravno prisotnega joda, nadaljuje sogovornica: »Naravno se največ joda akumulira v morskih organizmih (školjkah, ribah, morskih algah), ker se z zemeljske površine spira v morje. Rastline ga vsrkajo v zanemarljivih količinah, ki pa se naberejo v drobovini in mleku živali, ki se hranijo z njimi. Med viri joda so zato tudi drobovina govedi in mleko ter mlečni proizvodi. Njegov glavni vir je v Sloveniji jedilna sol, ki je obogatena z njim. Drugi viri so morski sadeži, morske alge, ribe, jajca ter mleko in mlečni izdelki oziroma živila, ki jim je bil jod dodan.«
Priporočen dnevni vnos za otroke do treh let je 100 mikrogramov, 140 mikrogramov za otroke do osem let ter od 150 do 200 mikrogramov za odrasle. Nosečnice ga potrebujejo 230 mikrogramov na dan, doječe matere pa 260.
Pri nosečnicah lahko prenizek vnos vodi v spontani splav.
»Večjo količino joda potrebujejo tudi kadilci in tisti, ki uživajo večje količine kapusnic. Če z raznoliko prehrano ne dosežemo priporočenega dnevnega vnosa oziroma potrebujemo več joda, ga lahko dodamo s prehranskimi dopolnili. Vendar je prej nujen posvet s farmacevtom ali zdravnikom, saj prehranska dopolnila pogosto že vsebujejo jod in s kombiniranjem različnih dopolnil hitro presežemo varne količine vnosa,« še pojasni predsednica Lekarniške zbornice Slovenije in sklene, da tudi prenizek vnos joda povzroči zmanjšano ali pa povečano delovanje ščitnice: »Pri prevelikih količinah lahko pride tudi do zastrupitve. Za presežek joda so občutljivi tudi ljudje, ki že imajo eno od oblik avtoimunskega obolenja ščitnice. Ti lahko razvijejo golšo, tiroiditis, hipotirozo, hipertirozo, papilarnega raka ščitnice, občutljivostne reakcije in akutne učinke izpostavljenosti jodu.«
