Nujni so redni pregledi

Rak materničnega vratu spada med redke rake. Te vrste je približno 1,5 odstotka vseh na novo odkritih v Sloveniji. Zbolevnost upada; v letu 2014 je v Sloveniji na novo zbolelo 114 žensk. Med rakavimi obolenji je izjema, saj sta na voljo kar dva izjemno učinkovita javnozdravstvena ukrepa za preprečevanje tega raka: cepljenje proti okužbam s človeškimi papilomavirusi (HPV) in presejanje zdravih žensk v okviru nacionalnega programa za odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu ZORA, ki ga Slovenija izvaja že vrsto.

V centralnem registru tako zbirajo podatke o rezultatih PAP-brisov, ki jih odvzamejo v vseh ginekoloških ambulantah po Sloveniji in pregledajo ter ocenijo v citoloških laboratorijih. »Ženska po 20. letu starosti prejme obvestilo za prvi odvzem brisa na raka PAP,« pojasnjuje Sonja Levak Hozjan, dr. med., spec. ginekologije in porodništva. »Če še ni imela spolnih odnosov, se lahko na pregled prijavi pozneje. Če je že obiskovala ginekologa, pa jo ta opozori, da je tak bris po 20. letu starosti potreben in da bo ponovno vzet čez leto dni. Če bosta oba brisa imela rezultat A, bodo naslednje PAP-kontrole vsaka tri leta.«

Preventivne ginekološke preglede je treba opraviti vsaka tri leta. »Večina žensk se na pregled naroči pri svojem ginekologu, izjema pa so tiste, ki prejmejo vabilo programa ZORA, ker v centralnem registru ni bilo podatka o rezultatu njenega brisa več kot tri leta,« nadaljuje sogovornica. 
»Vabljene za program ZORA so ženske med 20. in 64. letom starosti. Novost od septembra 2018 je to, da lahko pregled na tri leta opravijo tudi ženske po 64. letu starosti, če se same naročijo nanj. Če je ženska imela kadar koli v času rednih pregledov slabe PAP-izvide, je še kako pomembno, da hodi na preglede tudi pozneje. A te ženske vabil ZORA ne prejmejo več. V primeru ginekoloških težav je pregled nujen in takrat se ginekolog lahko odloči za odvzem brisa PAP kadar koli, saj nam je rezultat v pomoč pri diagnozi. Odvzem brisa je samo del ginekološkega pregleda, vselej je sočasno potreben pregled maternice in jajčnikov.«

Če ima zdrava ženska dva brisa v razmiku leta dni negativna, lahko torej ginekologa za odvzem naslednjega obišče šele čez tri leta. »Bris A pokaže normalne celice na površini materničnega vratu in v kanalu proti votlini maternice,« pojasni Levak Hozjanova. »Rezultat B je prav tako za predrakave spremembe negativen, vendar je na takem brisu vedno prisotno nekaj posebnosti. Lahko je to vnetje ali vpliv materničnega vložka, tudi značilne spremembe v predmenopavznem obdobju.

Ženskam z rezultatom brisa B svetujemo kontrolni pregled s PAP-brisom takoj po zdravljenju vnetja, pri večini drugih posebnosti pa najpozneje čez leto dni. Patološki je le rezultat brisa z oznako C, vendar je tukaj razpon med majhnimi spremembami celic in prisotnostjo za raka materničnega vratu sumljivimi celicami zelo velik. Dobršen del žensk, ki jih osebni ginekologi obvestimo, da bomo bris ponovili čez pol leta, malo pred iztekom šestih mesecev prejmejo vabilo z datumom in uro pregleda, pravico imajo do odvzema tudi dodatnega triažnega HPV-brisa.«
 

Cepljenje za šestošolke

Okužba s HPV-virusom povzroči spremembe v celicah materničnega vratu. Nekateri tipi tega virusa spadajo v skupino visoko rizičnih za pojav raka na materničnem vratu. Če je rezultat triažnega HPV negativen, je velika verjetnost, da bo tudi PAP-bris že ob enem od naslednjih odvzemov boljši, nadaljuje sogovornica: »Če citologi ocenijo, da so v brisu prisotne večje spremembe celic, pa ženski razložimo, kaj pomenita pregled kolposkopija in minimalen operativni poseg LLETZ, s katerim odstranimo s površine materničnega vratu spremenjeno tkivo. Te ženske imajo pozneje natančno določene termine po smernicah za kontrolne preglede pri svojem ginekologu.«

V program cepljenja v Sloveniji je že od šolskega leta 2009/2010 vključeno cepljenje proti HPV za deklice v šestem razredu osnovne šole. Brezplačno je možno tudi še pozneje, če je dekle še vključeno v redni izobraževalni program, še pove sogovornica: »Virus HPV je precej velik problem, saj se z njim vsaj enkrat v življenju okuži od 50 do 80 odstotkov spolno aktivnih žensk. Večinoma okužb spontano izzveni, zanjo nimamo zdravila. Virus HPV povzroča tako genitalne bradavice kot tudi raka materničnega vratu.


Zdravimo lahko samo bolezni, ki jih virus naredi. V 10 odstotkih okužba z visokorizičnimi tipi tega virusa ostane za vedno in preide v spremembe celic in v rak materničnega vratu. Cepljenje v obdobju še pred spolno aktivnostjo lahko tako resno diagnozo prepreči. Kljub cepljenju pa so potrebni tudi redni preventivni pregledi pri ginekologu.«