Nujno pri vnetju mehurja
Najopaznejši znak, da gre za vnetje mehurja, je pogosta nuja po uriniranju, pri čemer pa je količina urina vsakič manjša. Uriniranje spremlja pekoč in boleč občutek.
Urin ima močan neprijeten vonj in je moten oziroma rdečkaste ali temnejše barvo, kar pomeni, da je v njem kri. Mogoče so bolečine v osrednjem delu medenice in okoli sramne kosti.
Simptomi se pojavljajo različno, včasih pa lahko vnetje sečil poteka tudi brez tipičnih znakov.
Pri vnetju mehurja je priporočljivo uživanje živil in pijače, ki dodatno spodbudijo uriniranje: čaj, kava, sveže brustnice.
Kaj lahko storimo sami?
Najprej je treba prepoznati, kakšne vrsto težav imamo. Pri lažjem in akutnem vnetju si lahko pomagamo s čaji ali prehranskimi dopolnili oziroma zdravili brez recepta, ki nam jih svetujejo v lekarni.
Če pa je vnetje sečnega mehurja hujše in traja več dni, poleg tega že čutimo znake ledvične okužbe (bolečino v ledvičnem predelu in slabost), pa se moramo nemudoma napotiti k zdravniku.
Če smo nagnjeni k vnetjem sečil, veliko storimo že s preventivo:
- Pogosto in redno pijmo vodo (z zadostno količino vode si zagotovimo redno polnjenje mehurja) in redno uriniramo, kar pripomore, da se bakterije Escherichia coli odplavijo iz sečnice.
- Pri uriniranju moramo mehur vsakič popolnoma izprazniti.
- Brišemo se vselej od spredaj nazaj, s čimer preprečimo razširitev E. coli iz zadnjika do vagine.
- Priporočljivo je nošenje ohlapnejših oblačil in bombažnega spodnjega perila. Tesna oblačila in sintetično spodnje perilo lahko dražijo sečnico. Spodnje perilo ne sme zadrževati vlage, saj vlažno okolje ustreza bakterijam.
Kdaj k zdravniku?
Če se nam zdi, da se vnetje vleče že predolgo in prehaja v kronično obolenje ali pa sumimo na ledvično vnetje (nenehna bolečina v ledvičnem predelu), je obisk zdravnika nujno potreben. Okužba se namreč lahko razširi navzgor po urinarnem traktu do ledvic in nastane resnejše bolezensko stanje.
Večina vnetij je akutnih in lažje rešljivih. Poznamo tudi kronična vnetja mehurja, ki trajajo dlje časa. Ključno je hitro prepoznati vnetje in ukrepati čim prej, da se akutno stanje ne prevesi v kronično.
Zdravnik ga potrdi na podlagi značilnih znakov in simptomov ter z analizo urina, pri vnetju ledvic tudi z analizo krvi, ter predpiše antibiotik. Že ob povečanem pitju tekočine se težave z mehurjem zmanjšajo, antibiotik pa ozdravitev še pospeši.
