O duševnem zdravju smo slabo poučeni

Duševno in telesno zdravje je neločljivo povezano. Težave v prvem vodijo do težav v drugem, kar se kaže tudi s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, poudarjajo strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob današnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja. Svetovni dan duševnega zdravja zaznamujemo vsakega 10. oktobra, letošnja osrednja tema je preventiva pred samomorom.

»Pričakovano trajanje življenja je za osebe z duševnimi motnjami več kot deset let krajše kot pri tistih, ki jih nimajo. Enako velja v obratni smeri. Slabo telesno zdravje lahko vodi do težav v duševnem zdravju. Skoraj tretjina oseb s kronično nenalezljivo boleznijo razvije težave v duševnem zdravju, ki se najpogosteje izrazijo kot depresivne ali anksiozne motnje,« pojasnjujejo na NIJZ. Ko težave v duševnem zdravju pomembno ovirajo posameznikovo vsakodnevno delovanje, govorimo o duševnih motnjah, a če nimamo duševnih motenj in težav, še ne pomeni, da je naše duševno zdravje dobro. In obrnjeno, pravijo na NIJZ: »Duševno zdravje ima dve plati: ena se nanaša na duševne motnje, simptome in težave, druga pa na pozitivno duševno zdravje, denimo dobro samopodobo, harmonične odnose, učinkovito reševanje problemov, soočanje s težavami, problemi in stresom. Tako imajo lahko osebe brez duševnih motenj hkrati tudi nizko stopnjo duševnega zdravja (na primer v obdobju povečanega stresa) in obrnjeno, posamezniki z duševnimi motnjami imajo lahko visoko izraženo zadovoljstvo z življenjem oziroma visoko stopnjo duševnega zdravja.«

Pomagajmo si sami

Na duševno zdravje vplivajo tako lastnosti posameznika kot tudi okolja in družbe, v kateri živimo. Epidemiologija duševnih motenj kaže, da se jih večina začne v obdobju otroštva in mladostništva, pojasnjujejo na NIJZ: »Dejavnike tveganja, kakor tudi varovalne dejavnike, prepoznavamo že v obdobju nosečnosti – tukaj lahko izpostavimo razvoj varne navezanosti med otrokom in prvo pomembno odraslo osebo, ki je najpogosteje mati, kot varovalni dejavnik in uporabo škodljivih snovi, kot je alkohol, med nosečnostjo ter prisotnost nasilja v družini kot dejavnika tveganja. V mladostništvu je pomemben dejavnik tveganja uporaba psihoaktivnih snovi, v odraslosti pa pomembno vlogo prevzame delo – bodisi čezmerna delovna obremenitev bodisi brezposelnost. S staranjem se poveča pomembnost socialne vključenosti in telesnega zdravja. Zelo pomembni pa so dejavniki tveganja, ki imajo vpliv čez celotno življenjsko obdobje. Mednje uvrščamo revščino, nepravične neenakosti, stigmo in diskriminacijo, negotove bivanjske razmere in druge stresne dogodke ter ne nazadnje dedne in biološke dejavnike vsakega posameznika.«


Za duševno zdravje lahko marsikaj naredimo sami; vsakdo se lahko poduči o duševnem zdravju in motnjah, a za zdaj smo na tem področju Slovenke in Slovenci precej neuspešni. Prav tako se moramo naučiti bolje spopadati s stresom, učinkoviteje reševati probleme in težave, se sproščati in umirjati ter skrbeti za zdrave navade, kot so redna in uravnotežena prehrana, zadostna telesna dejavnost, kakovosten spanec ... Ne pozabimo, stresu niso izpostavljeni le odrasli posamezniki, stisko zaradi preobilice dela ali pričakovanj drugih lahko doživljajo že mladostniki v šoli, družini in družbi. Slovenski najstniki se po anketah sicer dobro zavedajo pomena zdravja in prav tako priznavajo pogovor kot dragoceno pot do reševanja težav, a se kljub temu pogosteje odločajo za samostojno pot ali na težavo preprosto pozabijo. Predsodek, da je strokovna pomoč zadnja izbira, je še vedno izrazit.