Ob ugrizu pojdite k zdravniku
Če kdaj, potem je prav poletje tisti čas, ko se ob padcu, delu na vrtu ali pa če bosi oziroma v natikačih stopimo na kakšen oster predmet, zelo hitro poškodujemo. Največkrat gre sicer le za manjše praske ali odrgnine, a vseeno je treba takšne rane ustrezno oskrbeti. Nihče si namreč ne želi, da bi se vse skupaj zagnojilo in da bi morali v bolnišnico.
Najprej rano sperite z vodo. Če v bližini nimate tekoče pitne vode, potem uporabite tisto iz plastenke. Doma pa je za takšne primere dobro imeti fiziološko raztopino, tudi kakšen antiseptik, ki ga lahko kupite v lekarni. Z njim namreč rano razkužite. Če gre za manjšo odrgnino, ki nas ne moti pri vsakodnevnih opravilih, jo pustimo, da se zaceli na zraku, torej brez povoja ali obliža, sicer pa jo prelepimo, vedno s sterilnimi gazami ali obliži. A pozor: gaza se na rani hitro izsuši in sprime z njo, kar povzroča težave zlasti pri menjavi, saj pri odstranjevanju gaze odtrgamo tudi novonastalo tkivo, kar povzroča bolečine.
Če so rane večje in globlje, posledica manjšega vboda oziroma ureza z ostrim predmetom v naravi, denimo na vrtu z vilami, žago ali škarjami, je dobro, da obiščete zdravnika. Tja se seveda brez pomisleka odpravite, če se huje poškodujete.
Nevarnost okužbe s tetanusom
Če je rana posledica ugriza živali, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujejo, da s sterilno gazo ali čistim robcem obrišemo okolico ugrizne rane, da odstranimo živalsko slino. »Rano pustimo nekaj minut krvaveti, da se izločijo mikrobi in druga umazanija. Nato jo nekaj minut temeljito izpiramo s tekočo vodo, z raztopino milnice ali dezinfekcijskim sredstvom ter zaustavimo krvavitev. Rano sterilno pokrijemo. Poškodovanega naj pregleda zdravnik, ki bo po potrebi rano kirurško oskrbel in predpisal antibiotik ter opravil ustrezna cepljenja (tetanus, steklina),« pravijo na NIJZ.
Kaj pa če se v mestnem parku ali pa denimo na plaži vbodete z odvrženo iglo ali ostrim predmetom, ki je onesnažen s tujo krvjo? »Ob takšni poškodbi obstaja tudi nevarnost za okužbo s tetanusom, vendar le, če je bil oster predmet odvržen v okolje, onesnaženo z zemljo,« razložijo na NIJZ in dodajajo, da je treba takšne poškodbe pravočasno in pravilno obravnavati zaradi preprečevanja okužbe s tetanusom in okužbe s krvno prenosljivimi virusi (virus hepatitisa B in C ter HIV): »Ukrepi po vbodu so odvisni od ocene tveganja za prenos mikrobov, ki temelji na koncentraciji virusov v krvi oziroma telesni tekočini na onesnaženem predmetu, epidemiološkem okolju, vrsti in okoliščinah poškodbe ter sprejemljivosti poškodovane osebe.«
Kaj je tetanus?
Tetanus ali mrtvični krč je bolezen, ki jo povzroča nevrotoksin bakterije Clostridium tetani, katerega spore so lahko zaradi živalskih iztrebkov prisotne tudi v zemlji. »Okužimo se lahko skozi rano, ki je onesnažena z zemljo, v kateri so spore bacila tetanusa. Posebno nevarni so z zemljo onesnažene vbodne rane in žulji, opekline in druge, morda celo neopažene rane,« razložijo na NIJZ.
Prva pomoč v tovrstnih primerih je sicer sledeča: rano izpirajte s tekočo vodo ali fiziološko raztopino deset minut, nato poškodovano mesto razkužite z alkoholnim razkužilom ter pustite vsaj eno minuto, da se posuši. Nato obvezno obiščite izbranega zdravnika, ki se bo glede na okoliščine odločil za nadaljnje ukrepe. »V redkih primerih, ko izbrani zdravnik oceni, da je tveganje za okužbo s krvno prenosljivimi virusi visoko, poškodovanca napoti k infektologu,« še pojasnijo na NIJZ.
