Imate vrtoglavico? Občasne niso razlog za preplah
»Vrtoglavica ni enako kot omotica ali omedlevica, ki sta ji po občutku podobni, vendar pri njima ne gre za okvaro ravnotežnega sistema,« opozarja pediatrinja Irena Kumelj, dr. med., iz Medicinskega centra Barsos in dodaja, da za težavami z vrtoglavico ali omotico trpi približno 30 odstotkov ljudi. Vrtoglavica se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, najpogostejša pa je pri starejših ljudeh zaradi slabše prekrvavitve možganov.
»Za vrtoglavico se lahko skrivajo številna bolezenska stanja: akustični nevrinom, okvara malih možganov in možganskega debla, migrena, multipla skleroza, okvare vratne hrbtenice, epilepsija, povezana pa je lahko tudi z uživanjem nekaterih zdravil (kemoterapevtikov, aminoglikozidov, salicilatov, antiepileptikov). Prav tako lahko spremlja sladkorno bolezen, odpoved ledvic, arteriosklerozo in motnjo strjevanja krvi,« našteva.
Včasih je simptom duševnih težav. Gre za t. i. psihogeno vrtoglavico, ki je zelo pogosta: strokovnjaki ocenjujejo, da je pri vsakem četrtem bolniku vzrok duševna stiska. Psihogeno vrtoglavico običajno spremljajo pospešeno bitje srca, znojenje, dušenje in težko dihanje, prizadeti pa jo najpogosteje občutijo kot nihanje.
Vrste vrtoglavic
Ločimo dve vrsti. Prva je difuzna, ko se bolniku stemni pred očmi in izgubi zavest. Druga je sistematska, pri kateri bolnik zaznava obračanje okolice v vodoravni ali navpični smeri. Obstajata še periferni ter centralni tip vrtoglavice – pri prvi je vrtenje posledica prizadetosti notranjega ušesa ali vestibularnega živca, pri drugi pa prizadetosti struktur v osrednjem živčevju, kot so možgansko deblo in mali možgani.
»Periferni tip vrtoglavice sproži določen gib ali položaj glave, na primer, ko želimo zamenjati žarnico in gledamo navzgor ali posegamo po kakšnem predmetu z višje police, človek ima občutek vrtenja, lebdenja, padanja. Tovrstna vrtoglavica izzveni, ko položaj glave vrnemo v prvotno stanje. Periferni tip vrtoglavice lahko doživljajo ljudje z migrenami, tisti, ki so imeli kakšno poškodbo glave ali vnetje srednjega ušesa ter sinusov. Lahko gre tudi za degenerativne spremembe po poškodbi vratne hrbtenice,« razloži.
»Centralni tip se lahko pokaže kot simptom pri možganski kapi, tumorju, krvavitvi, poškodbah, motnjah prekrvavitve možganov, hudih nevroloških boleznih, slabokrvnosti, visokem ali nizkem krvnem tlaku, motnjah pri delovanju vida ali ščitnice ter kot posledica uživanja določenih škodljivih substanc, kot so nikotin, alkohol, kofein ali zdravila. Pri tej vrsti vrtoglavice je motena koordinacija, človek ima občutek pijanosti, moteno je ravnotežje,« še razloži.
»Če se vrtoglavice pojavljajo občasno, to ni nujno razlog za preplah. Tudi nizek krvni tlak jo lahko povzroči in celo trenutno izgubo zavesti. Pomembno je vedeti, da se lahko pri osebah z znižanim krvnim tlakom ta še hitreje zniža, ko hitro vstanemo, v stresnih okoliščinah ali po obilnem obroku,« poudarja dr. Kumeljeva.
Po besedah strokovnjakinje je obisk zdravnika nujen, če so vrtoglavice pogoste in stalne. »K zdravniku morate tudi, če poleg tega občutite šumenje v ušesih, slabše slišite in bruhate. Če se vaše stanje ne izboljšuje in se vrtoglavice pogosto pojavljajo, obiščite osebnega zdravnika, ki bo na podlagi vzrokov predlagal tudi primerno terapijo zdravljenja,« dodaja. V nekaterih primerih je vrtoglavica lahko znak bolezni, ki zahtevajo takojšnje zdravljenje, kot so multipla skleroza, možganski tumor, možganska kap. Spremlja lahko tudi travmatsko poškodbo glave.
