UHAJANJE SEČA
Občutki sramu ovirajo zdravljenje
Trideset odstotkov žensk doleti nadloga v reproduktivnem obdobju, po petdesetem letu se jih z uhajanjem seča spopada polovica, po 65. pa kar 70 odstotkov.
Odpri galerijo
Pri stresni inkontinenci nam urin uhaja takrat, ko se poveča pritisk na sečni mehur, mišice medeničnega dna, vezivno tkivo in notranja zapirala sečnice pa ne opravijo svoje naloge in urin uide. To se rado dogaja ob kašljanju, kihanju, smejanju, poskakovanju, dvigovanju bremen. O urgentni inkontinenci govorimo ob nenadni nuji po mokrenju, urin pa nam običajno uide, še preden najdemo toaleto.
O inkontinenci govorimo večinoma pri ženskah, pri moških je namreč težav kar dvakrat manj. Trideset odstotkov žensk doleti nadloga v reproduktivnem obdobju, po petdesetem letu se jih z uhajanjem seča spopada polovica, po 65. pa kar 70 odstotkov. Največji dejavniki tveganja so nosečnost, vaginalni porod, ginekološki posegi pa tudi debelost, naporno fizično delo, sladkorna bolezen, nevrološka obolenja, pri moških pa težave največkrat sproži odstranitev prostate.
Nevarne so tudi športne dejavnosti, ki vključujejo poskoke, zato inkontinenca dandanes ni nenavadna niti med mladostnicami; po mnenju strokovnjakov bi morali tveganim disciplinam obvezno dodati vaje za krepitev medeničnega dna in tako preprečiti morebitno nagajanje mehurja, t. i. keglove vaje pa so nujne tudi po porodu.
Najpogostejša oblika inkontinence je stresna, pojasnjuje prof. dr. Andrej Kmetec, dr. med., iz Medicinskega centra Barsos: »To je pogosta zdravstvena težava žensk, ki hkrati prinaša hudo čustveno, psihično in družbeno breme. Mnoge se zaradi strahu pred neprijetnim vonjem začnejo izogibati družabnim stikom, nekaterim uhaja seč tudi med spolnim odnosom, kar lahko privede do partnerskih težav.
Upade lahko tudi skrb za osebno higieno. Veliko jih ne poišče pomoči, ker zmotno menijo, da gre za neizogibnega spremljevalca starosti.« Inkontinenca je lahko tudi posledica poškodb in kirurških posegov v mali medenici; ni nevarna bolezen, a nedvomno slabša kakovost življenja, poudarja sogovornik in toplo priporoča redno izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna, predvsem po porodu in že ob prvih znakih popuščanja sečnice.
Za zdravo delovanje mehurja in sečnice je nujno tudi ohranjanje zdrave telesne teže z redno rekreacijo in ustrezno prehrano, poudarja prof. dr. Kmetec: »Tudi nekatere vrste hrane in pijače lahko poslabšajo kontinenco, predvsem alkohol, kava in pravi čaj. Priporočljivo je, da v večernih urah, najmanj dve do tri ure pred spanjem, ne pijemo veliko tekočine.«
Vsekakor pa je nujno, da zdravnika obiščemo že ob prvih težavah, žal pa mnogi ravno zaradi zadrege omahujejo in težave skrivajo, dokler inkontinenca ne načne njihovega družabnega življenja, službe, partnerskega odnosa in osebne higiene, kar seveda občutno poslabša možnosti za primerno zdravljenje, obžaluje sogovornik: »Bolnik ali bolnica, ki ima težave z uhajanjem seča, naj se o tem takoj pogovori z osebnim zdravnikom, ta ga bo napotil k ustreznemu specialistu na pregled in zdravljenje.«
O inkontinenci govorimo večinoma pri ženskah, pri moških je namreč težav kar dvakrat manj. Trideset odstotkov žensk doleti nadloga v reproduktivnem obdobju, po petdesetem letu se jih z uhajanjem seča spopada polovica, po 65. pa kar 70 odstotkov. Največji dejavniki tveganja so nosečnost, vaginalni porod, ginekološki posegi pa tudi debelost, naporno fizično delo, sladkorna bolezen, nevrološka obolenja, pri moških pa težave največkrat sproži odstranitev prostate.
Redno gibanje in zdrava prehrana pomagata ohranjati zdrav mehur in sečnico.
Nevarne so tudi športne dejavnosti, ki vključujejo poskoke, zato inkontinenca dandanes ni nenavadna niti med mladostnicami; po mnenju strokovnjakov bi morali tveganim disciplinam obvezno dodati vaje za krepitev medeničnega dna in tako preprečiti morebitno nagajanje mehurja, t. i. keglove vaje pa so nujne tudi po porodu.
Najpogostejša oblika inkontinence je stresna, pojasnjuje prof. dr. Andrej Kmetec, dr. med., iz Medicinskega centra Barsos: »To je pogosta zdravstvena težava žensk, ki hkrati prinaša hudo čustveno, psihično in družbeno breme. Mnoge se zaradi strahu pred neprijetnim vonjem začnejo izogibati družabnim stikom, nekaterim uhaja seč tudi med spolnim odnosom, kar lahko privede do partnerskih težav.
Dejavniki tveganjaPoglavitni povzročitelj stresne inkontinence je oslabitev mišic medeničnega dna, to pa se najraje zgodi pri ženskah, ki so večkrat rodile, so rodile s težavo ali so rojevale dolgo, redno dvigujejo težka bremena, doživljajo hormonske spremembe, so čezmerno težke, imajo sindrom razdražljivega črevesja, trpijo zaradi kroničnega kašlja, so doživele poškodbo medenice ali so imele poseg na medenici, imajo prirojeno slabost vezivnega tkiva.
Upade lahko tudi skrb za osebno higieno. Veliko jih ne poišče pomoči, ker zmotno menijo, da gre za neizogibnega spremljevalca starosti.« Inkontinenca je lahko tudi posledica poškodb in kirurških posegov v mali medenici; ni nevarna bolezen, a nedvomno slabša kakovost življenja, poudarja sogovornik in toplo priporoča redno izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna, predvsem po porodu in že ob prvih znakih popuščanja sečnice.
Za zdravo delovanje mehurja in sečnice je nujno tudi ohranjanje zdrave telesne teže z redno rekreacijo in ustrezno prehrano, poudarja prof. dr. Kmetec: »Tudi nekatere vrste hrane in pijače lahko poslabšajo kontinenco, predvsem alkohol, kava in pravi čaj. Priporočljivo je, da v večernih urah, najmanj dve do tri ure pred spanjem, ne pijemo veliko tekočine.«
Jih izvajate pravilno?Pomembno je redno izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna. Pri vsaki opravimo deset počasnih stiskov medeničnega dna, zadržimo deset sekund in nato deset sekund počivamo. Pozneje opravimo pet počasnih stiskov in pet hitrih, na vrhu stiska trikrat še močneje stisnemo. Vedno si vzamemo čas, vaj ne delamo kar tako, na poti v službo, saj jih tako zagotovo ne izvajamo pravilno in osredotočeno. Pomembno je tudi pravilno in mehko odvajanje blata: vsakodnevno napenjanje namreč lahko prav tako vodi v inkontinenco.
Vsekakor pa je nujno, da zdravnika obiščemo že ob prvih težavah, žal pa mnogi ravno zaradi zadrege omahujejo in težave skrivajo, dokler inkontinenca ne načne njihovega družabnega življenja, službe, partnerskega odnosa in osebne higiene, kar seveda občutno poslabša možnosti za primerno zdravljenje, obžaluje sogovornik: »Bolnik ali bolnica, ki ima težave z uhajanjem seča, naj se o tem takoj pogovori z osebnim zdravnikom, ta ga bo napotil k ustreznemu specialistu na pregled in zdravljenje.«