Oborožimo se za zimo

Vročina, kašelj in nahod so nadloge, ki so v jesensko-zimskem obdobju že nekakšna stalnica, kar od nas vsekakor zahteva večjo pozornost pri izbiri prehrane. Pomena odpornosti se zaradi pandemije in prihajajoče sezone gripe, pred katero se še nikoli nismo želeli tako obvarovati, mnogi zavedajo šele letos, zato je povpraševanje po prehranskih dopolnilih in zdravih živilih mnogo večje kot nekoč. In kaj nam pri izbiri svetujejo strokovnjaki?

Vsak dan D

Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, v prvo bojno črto postavlja vitamina C in D, vitamine B-kompleksa ter cink in magnezij. »V zimskih mesecih je dodaten vnos D-vitamina za krepitev imunskega sistema še kako pomemben. Pomanjkanje tega vitamina namreč poveča možnosti za nastanek raznih obolenj. Ena njegovih najpomembnejših nalog je tudi vzdrževanje ravnotežja kalcija v kosteh. Poleti ga dobimo z izpostavljenostjo soncu, od oktobra do aprila pa je priporočeno njegovo dodajanje,« pojasnjuje strokovnjakinja, njenemu mnenju pa se pridružuje tudi prof. dr. Igor Pravst, univ. dipl. kem., z Inštituta za nutrucionistiko, in poudarja, da Slovenkam in Slovencem vitamina D primanjkuje: »V nedavni raziskavi smo ugotovili velike razlike pri preskrbljenosti prebivalcev Slovenije z vitaminom D v različnih letnih časih, pri čemer je pozimi nezadostno preskrbljenih približno 80 odstotkov odraslih, skoraj 40 odstotkov pa je imelo celo hudo pomanjkanje. Še bolj vzbujajo skrb rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil ameriškega združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je bilo v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot 5 odstotkov odraslih. Vitamin D izstopa zato, ker so z njim bogata le posamezna živila, npr. ribe, zato jeseni in pozimi priporočamo dodajanje približno 20 mikrogramov na dan.«



Tudi C, že dolgo opevan kot pomemben gradnik odpornosti, ima v tem obdobju dragoceno vlogo, poudarja predsednica Lekarniške zbornice: »Naše telo vitamina C ni sposobno proizvajati samo, zato je pomembno, da nenehno skrbimo za dodaten vnos. Priporočljivo je uživati zadostne količine svežega sezonskega sadja in zelenjave, kot so brokoli, cvetača, paradižnik, korenje, krompir, črni ribez, pomaranče, limone … Ta vitamin deluje kot antioksidant ter naše telo varuje pred prostimi radikali. Posebno pozorni pri večjemu vnosu tega vitamina morajo biti kadilci in nosečnice ter tisti, ki se ukvarjajo z intenzivnejšimi športnimi aktivnostmi.«

Ključna minerala

V mesecih, ko je sončne svetlobe in gibanja na prostem manj, pa moramo poskrbeti tudi za psihično počutje, opozarja sogovornica in za to priporoča folno kislino oziroma vitamin B9, ki deluje na serotonin: »V hladnejših mesecih je priporočljiv predvsem za tiste, ki so nagnjeni k pretiranemu nihanju razpoloženja in tesnobi. Dobro znan je tudi nosečnicam, saj kot prehranski dodatek pomaga pri pravilnemu razvoju ploda. Pomembni so tudi drugi vitamini B-kompleksa za odpornost, zlasti B6.«


Učinke vitaminov odlično dopolnjujejo minerali, med katerimi naj bo v prihajajočem obdobju poudarek na cinku in magneziju. »Magnezij je še eden izmed pomembnih mineralov za ohranjanje zdravja. Sodeluje pri encimskih reakcijah, ki so odgovorne, da naše telo normalno deluje. Pomembno vlogo ima pri ohranjanju normalnega delovanja mišic, srca, kosti in živčnega sistema,« pojasnjuje mag. Potočnik Benčičeva in opozarja tudi na pomen zadostnega vnosa cinka: »Ta spada med minerale, ki jih naše telo nujno potrebuje za normalno delovanje imunskega sistema. Jemati ga je priporočljivo preventivno, pa tudi takrat, ko že pride do prehlada, saj sodeluje pri tvorbi protiteles. Najdemo ga npr. v morskih sadežih, oreščkih in jajcih.« Vključen je v številne encimske procese v telesu, se strinja tudi sogovornik z Inštituta za nutricionistiko: »Na dan ga potrebujemo okrog 10 miligramov, povprečni vnosi pri prebivalcih Evrope pa so celo višji. Med bogatejše vire uvrščamo meso in morske sadeže, kar nekaj ga pa vsebujejo tudi živila rastlinskega izvora.«

Lokalna raznolika hrana

Raznolika prehrana vse leto je seveda recept za dobro zdravje in počutje, še toliko bolj pa moramo biti pozorni v tem občutljivem obdobju. Kot svetuje prof. dr. Pravst, se moramo izogibati visoko procesiranim živilom in se osredotočiti na zelenjavo in sadje: »Slednje namreč poleg hranil vsebuje tudi vrsto drugih zaščitnih snovi, od prehranskih vlaknin do različnih biofenolov.« Raznolikost podpira tudi predsednica lekarniške zbornice, ki poudarja polnovredna hranila z vitamini, minerali, kakovostnimi ogljikovimi hidrati, beljakovinami in maščobami: »Priporočljivo je tudi, da uživamo lokalno pridelano in sezonsko prehrano. V hladnejših časih je treba zaužiti dovolj hrane, ki pomiri suhe in mrzle vplive na telo, ki jih prinašajo hladnejši dnevni. Odlična izbira so topli obroki, s katerimi pogrejemo telo in duha.«