Obremenjene lekarne: receptov je vedno več

Pred slabim letom dni je nastopila mandat predsednice Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič, nekdanja direktorica Lekarn Ptuj. Z njo smo se pogovarjali o težavah, ki so jih imeli lekarniški delavci med epidemijo koronavirusa, o kroničnem pomanjkanju lekarniških delavcev in morebitnem zapiranju lekarn v manjših krajih. Naša sogovornica je prepričana, da bi sprememba zakona povzročila kaos in razpad mreže lekarn v manjših krajih.

Vsi vemo, kako obremenjeni so bili med valovi epidemije v zdravstvu, zelo malo pa se sliši o lekarniških delavcih, ki so prav tako v prvih bojnih linijah.
Res je, epidemija koronavirusa je bila tudi za lekarniške delavce zelo naporna. Pritisk uporabnikov se je močno povečal, poleg tega pa so v drugem valu začeli lekarniški delavci precej obolevati. Okužilo se jih je okoli 20 odstotkov. Glede na to, da smo se že pred epidemijo soočali s pomanjkanjem kadra v naših vrstah, smo morali temu prilagoditi tudi odpiralne čase lekarn. Pet odstotkov lekarn je moralo skrajšati delovni čas, nekaj pa jih je bilo celo zaprtih, a le za krajši čas.

Kako se je povečala količina dela med epidemijo?
V prvem valu se je izrazito povečalo število vseh zdravil, ki so jih predpisovali zdravniki, prav tako povpraševanje po zdravilih brez recepta, medicinskih pripomočkih in prehranskih dopolnilih. Poleg tega se je zelo povečalo tudi število telefonskih klicev, ljudje so se predhodno po telefonu pozanimali, ali so izdelki na razpolago, in iskali nasvete o pravilni uporabi, saj so se bali biti dlje v zaprtem prostoru. Za nas je bila vsa logistika naročanja, nabave, shranjevanja in oskrbe po zavodih zelo velik izziv.

Omenili ste, da so lekarniški delavci preobremenjeni in da jih primanjkuje. Kako hudo je pomanjkanje?
Precejšnje. Naši lekarniški delavci so preobremenjeni. Po evropskih standardih bi bil normativ na farmacevta 13.000 receptov na leto, v naših lekarnah je to število 26.500. V letu 2020 je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) financiral 1051 farmacevtskih strokovnih delavcev (magistri farmacije in farmacevtski tehniki), vendar pa je delo moralo dodatno in v breme tržnih prihodkov lekarn opravljati še 851 dodatnih strokovnih farmacevtskih delavcev.


Število priznanih magistrov farmacije, torej tistih, ki jih ZZZS plača v breme osnovnega zdravstvenega zavarovanja, se v zadnjih 5 letih skorajda ni spremenilo, število izdanih receptov pa se konstantno povečuje že od leta 2005. Od takrat do leta 2020 se je število receptov povečalo za 18 odstotkov, število priznanih magistrov farmacije pa se je v omenjenem obdobju povečalo le za 8 odstotkov. Če samo število magistrov farmacije primerjamo s podatki iz tujine, smo v Sloveniji med najbolj obremenjenimi.

Kako ste pripravljeni na četrti val?
Menim, da smo v lekarniški dejavnosti na četrti val dobro pripravljeni, z izjemo večjega števila cepljenih. Lekarne so vzpostavile več načinov zaščite, od fizičnih pregrad s pleksi stekli do doslednega izvajanja preostalih zaščitnih ukrepov (razkužila, maske, razdalja med uporabniki, čiščenje in razkuževanje prostorov in opreme, prezračevanje). V lekarnah smo in bomo tudi v prihodnje zagotovili neposredni stik med pacienti in strokovnimi farmacevtskimi delavci. Za varno in učinkovito uporabo zdravil je to zelo pomembno.

Koliko lekarniških delavcev se je cepilo in ali je odstotek kaj višji kot pri drugih zdravstvenih delavcih in pri splošni populaciji?
Žal je tudi precepljenost med zaposlenimi v lekarnah prenizka. Z natančnim podatkom ne razpolagamo. Slika pa je podobna kot drugje v zdravstvu, torej da je precepljenost višja med višje izobraženim kadrom. Vsekakor podpiram vsa prizadevanja za izboljšanje precepljenosti, tako med zdravstvenimi delavci kot v populaciji nasploh. Očitno se še premalo zavedamo, da s cepljenjem ne zaščitimo samo sebe, ampak tudi in predvsem tiste, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti.

Med epidemijo je vlada pripravila spremembo zakona o lekarniški dejavnosti, čemur pa lekarniška zbornica nasprotuje. Kaj bi te spremembe prinesle oziroma zakaj jim nasprotujete? Menda naj bi prišlo do kaosa in razpada mreže lekarn v manjših krajih.
Sedanja mreža lekarn zagotavlja, ob obstoječem financiranju, kakovostno in enakopravno dostopnost do zdravil in lekarniških storitev. Novela zakona prinaša deregulacijo, ki pomeni, da bi se glede na število dnevnih in sezonskih migrantov lahko v večjih mestih odprlo več lekarn, obenem pa bi se jih približno enako število na obrobju zaprlo. Kako so male lekarne v bolj oddaljenih krajih za paciente pomembne, je pokazala prav epidemija. V Sloveniji imamo 2 milijona prebivalcev, predpiše se okrog 17 milijonov receptov. Če to porazdelimo na več lekarn, bodo te prisiljene izvajati komercialne aktivnosti in racionalizirati poslovanje. To pomeni manjše zaloge zdravil, manj kadra, manj novih storitev. Tako za lekarne v mestih kot na obrobju. Seveda je odpiranje lekarn v večjih mestih bolj »donosno«, zato bodo zagotovo najprej zaprte tiste na obrobju. Menimo tudi, da morajo biti lekarne prostorsko in organizacijsko povezane.


Prav tako, da je mreža lekarn stabilna, zato morata svojo vlogo obdržati resorno ministrstvo in zbornica. S predlaganimi spremembami zakona bi lahko javni lekarniški zavod ustanovil organizacijo, katere temeljna dejavnost je dobava zdravil. Če bo to sprejeto, bodo tudi veletrgovci odpirali lekarne, kar bi vplivalo na strokovno neodvisnost farmacevtskih lekarniških delavcev. Če bodo lastniki lekarn gospodarske družbe, jim bo pomemben dobiček in ne skrb za ljudi, kar je prioriteta lekarniških strokovnih delavcev danes.