Obvarujmo sluh danes, da bomo slišali jutri

Milijoni ljudi po svetu trpijo zaradi težav s sluhom ali celo izgube tega, a zdravstveni podatki kažejo, da je tegobo marsikdaj mogoče preprečiti. Vse več kampanj se zato osredotoča na mlado populacijo, ki si sluh pogosto nevarno ogroža s preglasnim poslušanjem glasbe, nenehnim poslušanjem avdionaprav prek slušalk in rednim izpostavljanjem hrupnemu okolju.


Večino vzrokov, ki povzročajo izgubo ali poškodbe sluha, je mogoče preprečiti z ukrepi na področju javnega zdravja. Tudi naši predšolski otroci, osnovnošolci in srednješolci so namreč velikokrat podvrženi nezdravim navadam, ki lahko povzročajo motnje sluha, ki se najprej pokažejo kot težave pri razumevanju govora. Pogovor sicer slišimo, a ga ne razumemo, še zlasti v hrupnem okolju: ko sogovornika redno opozarjamo, naj ponovi povedano, je znak težav očiten.

Preprečimo težave

Približno 5 odstotkov svetovne populacije ima hude ali blage motnje sluha, trpi torej približno vsak dvajseti zemljan. Motnje lahko povzročijo številni vzroki, od nezgode do bolezni, tegobe pa onemogočajo normalen vsakdanjik, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ljudje, ki se soočajo z izgubo ali motnjo sluha, imajo pogosto občutek, da so odrezani od sveta, otroci s težavami pa porabijo veliko več energije za sledenje pouku: veliko hitreje se utrudijo, sploh v hrupni učilnici.


V splošnem velja, da se težave s sluhom pojavijo šele s starostjo, toda strokovnjaki jih vse več opažajo tudi med mladimi. Sodobne generacije otrok in mladostnikov so pogosto izpostavljene visokim ravnem zvoka zaradi poslušanja glasbe prek prenosnih predvajalnikov, zato so preventivno ravnanje in zdrave vzgojne smernice nujni. Začeti je seveda treba zelo zgodaj – preverjanje sluha pri najmlajših je izjemnega pomena, saj motnje negativno vplivajo na otrokov jezikovno-govorni, kognitivni in socialno-čustveni razvoj, opozarjajo na NIJZ. Ne pozabimo, jezikovni razvoj otroka se začne s poslušanjem, ne z govorom!


Zgodnje odkrivanje motenj, preprečevanje nadaljnjih okvar in hitra strokovna pomoč lahko občutno zmanjšajo posledice in izboljšajo stik z okolico ter vrstniki, zato ob pojavu težav ne omahujemo z obiskom pri zdravniku.

Zavarujte ušesa in sluh

Kako lahko sebe in otroke obvarujemo pred poškodbami sluha? Prenosni predvajalniki glasbe so lahko preglasni, zato znižajmo glasnost! Po pravilu 60-60 naj bi glasnost dosegala največ 60 odstotkov zmogljivosti, glasbo pa prek slušalk poslušajmo največ 60 minut na dan. V klubih in na koncertnih prizoriščih se umaknimo v miren prostor in se izogibamo najglasnejšim območjem dogodka. Primerna glasnost je takšna, da se lahko ob njej pogovarjamo brez vpitja. Ušesa v zelo hrupnem okolju, denimo na koncertnih prizoriščih in deloviščih, zavarujemo s primernimi slušalkami ali čepki – glasba bo tako manj glasna, a prijetnejša in predvsem varnejša.

Če se zaradi različnih razlogov ne morete ogniti hrupnemu okolju, ušesom vsake toliko privoščite vsaj petminutni predah, po vsakem daljšem izpostavljanju hrupu pa morajo v miru in tišini počivati najmanj 16 ur!

Ste vedeli, da je gibanje pomembno tudi za ušesa? Vadba pospeši krvni pretok in s krvjo oskrbi vse organe, tudi slušnega, zato z redno rekreacijo skrbite tudi za sluh.


Izogibajte se stresu, ki lahko po nekaterih raziskavah povzroči tinitus oziroma piskanje ali šumenje v ušesu. V telesu se namreč ob izpostavljenosti stresu sprosti veliko adrenalina, ki nam pomaga ubežati nevarnosti, pri tem pa se lahko v srednjem ušesu pojavijo simptomi tinitusa.

Zavrzite vatirane paličice. Te so sicer namenjene odstranjevanju ušesnega masla, a to je nujno varovalno sredstvo, ki zunanjim škodljivcem preprečuje vdor v sluhovod. Ušesa se čistijo sama in sama izločajo odvečno maslo, to pa lahko, če je res vidno in moteče, nežno odstranimo z mehko brisačo. Z vatiranimi paličicami lahko uho resno poškodujemo!
Če uporabljate slušni aparat, redno skrbite za njegovo ustrezno nego in vzdrževanje.