NA ZDRAVJE
Obvarujte se gripe
V lanski sezoni se je za cepljenje odločilo nekaj več ljudi: zdravstvena stroka pa cepivo priporoča predvsem kroničnim bolnikom, ne smemo pa pozabiti niti na druge oblike preventive.
Odpri galerijo
Že čez nekaj dni se bo mogoče pred gripo obvarovati z najzanesljivejšim orožjem, s cepivom. V Sloveniji se za takšno zaščito še vedno odloča mnogo premalo prebivalcev, čeprav zdravstveni strokovnjaki vseskozi poudarjajo, da je cepljenje nadvse priporočljivo za vse, predvsem pa za starejše od 65 let, kronične bolnike in njihove družinske člane, osebe z izrazito povečano telesno težo, majhne otroke ter nosečnice in njihove družine, zdravstvene delavce in vse, ki so zaposleni v nujnih službah.
Sezona gripe se v Sloveniji največkrat začne v drugi polovici decembra, največ zbolelih je proti koncu januarja in v prvi polovici februarja. Po cepljenju proti gripi se zaščita vzpostavi v dveh tednih, zato bo časa za cepljenje dovolj. O naravni podpori pri gripi in prehladu pa si lahko preberete v okvirčku.
Pomoč narave
Materina dušica ali timijan pomaga pri zdravljenju zgornjih dihalnih poti, saj jih razkužuje, pomirja kašelj in uspava. Prav tako umirja in krepi živce in podpira imunski sistem. Esencialno olje materine dušice deluje antibakterijsko, antivirusno, protiglivično, je antiseptik in diuretik.
Korenine in liste sleza uporabljamo za zdravljenje kašlja; slez pomaga pri vzdraženih in vnetih dihalnih poteh in grlu, saj spodbuja izločanje sluzi, ko se ta nabere v pljučih.
Bezgove cvetove uporabljamo za zdravljenje okužb zgornjega dela dihal, povezanih z vročino in zamašenimi sinusi. Novejše raziskave so pokazale, da pripravek bezgovih jagod s standardizirano količino antocianinov pomaga blažiti simptome gripe in skrajšuje čas okužbe.
Česen zmaguje tudi v boju s sevi virusov, ki povzročajo gripo. Spodbuja dejavnost imunskih celic, deluje tako preventivno, saj preprečuje obolenja, kot tudi zdravilno, saj skrajšuje čas bolezni, kažejo raziskave.
Sestavine v žajblju imajo protimikrobne učinke, ki se izkažejo predvsem pri grgranju pripravka iz tega zelišča ob bolečem grlu in angini.
Ameriški slamnik krepi odpornost, pomaga pri akutnem vnetju dihalnih poti, tudi pri gripi, prehladu, bronhitisu, sinuzitisu, tonzilitisu, vnetju ušes, pravijo strokovnjaki.
Materina dušica ali timijan pomaga pri zdravljenju zgornjih dihalnih poti, saj jih razkužuje, pomirja kašelj in uspava. Prav tako umirja in krepi živce in podpira imunski sistem. Esencialno olje materine dušice deluje antibakterijsko, antivirusno, protiglivično, je antiseptik in diuretik.
Korenine in liste sleza uporabljamo za zdravljenje kašlja; slez pomaga pri vzdraženih in vnetih dihalnih poteh in grlu, saj spodbuja izločanje sluzi, ko se ta nabere v pljučih.
Bezgove cvetove uporabljamo za zdravljenje okužb zgornjega dela dihal, povezanih z vročino in zamašenimi sinusi. Novejše raziskave so pokazale, da pripravek bezgovih jagod s standardizirano količino antocianinov pomaga blažiti simptome gripe in skrajšuje čas okužbe.
Česen zmaguje tudi v boju s sevi virusov, ki povzročajo gripo. Spodbuja dejavnost imunskih celic, deluje tako preventivno, saj preprečuje obolenja, kot tudi zdravilno, saj skrajšuje čas bolezni, kažejo raziskave.
Sestavine v žajblju imajo protimikrobne učinke, ki se izkažejo predvsem pri grgranju pripravka iz tega zelišča ob bolečem grlu in angini.
Ameriški slamnik krepi odpornost, pomaga pri akutnem vnetju dihalnih poti, tudi pri gripi, prehladu, bronhitisu, sinuzitisu, tonzilitisu, vnetju ušes, pravijo strokovnjaki.
Samo 372 nosečnic
Gripa je velika grožnja za javno zdravje in občutno vpliva na obolevnost in umrljivost. Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, bo cepivo proti gripi za prihajajočo sezono vključevalo štiri antigene virusov gripe, ki bodo po predvidevanjih Svetovne zdravstvene organizacije, ki je sestavo cepiva letos določila precej pozneje kot običajno, krožili v prihajajoči sezoni. Po podatkih NIJZ se je delež cepljenih v minuli sezoni v primerjavi s predhodno nekoliko povečal: zanj se je namreč odločilo 4,5 odstotka prebivalstva, medtem ko se je leto dni prej 4,1 odstotka. Točneje, proti gripi se je cepilo 94.049 Slovenk in Slovencev, spodbuden pa je podatek, da se je povečal tudi delež cepljenih v skupini starejših od 65 let, z 11,7 odstotka na 12,9. Pred gripo se je s cepivom zaščitilo 54.470 zdravih ljudi in 39.579 kroničnih bolnikov, med nosečnicami se jih je za to odločilo 372. In čeprav bi pričakovali, da se bodo zdravstveni delavci, ki bi morali postavljati zgled javnosti, proti gripi cepili v veliko večjem številu, se jih je za to odločilo še manj kakor leto prej: lani je bilo takšnih 5794, predlani pa 5861.
Dosledno umivanje rok
Na NIJZ cepljenje toplo priporočajo predvsem bolnikom, kamor uvrščajo tiste s kroničnimi boleznimi obtočil, dihal, sečil in jeter, metabolnimi boleznimi, nekaterimi živčno-mišičnimi in vezivnimi boleznimi, malignimi obolenji, boleznimi krvi in krvotvornih organov, boleznimi, ki slabijo imunski odziv, pa tudi otroke, ki so se dlje zdravili s salicilati. Ob cepljenju so nujni tudi drugi preventivni ukrepi: kot svetujejo strokovnjaki, moramo skrbeti za ustrezen življenjski slog z zdravo prehrano, izogibanjem škodljivim navadam, kot sta kajenje in čezmerno uživanje alkohola, uravnoteženim razmerjem med delom in počitkom, skrbjo za osebno higieno, predvsem si dosledno umivamo roke. Pozorni smo tudi na higieno kašlja, če zbolimo, pa se izogibamo krajem, kjer se zbira veliko ljudi.Sezona gripe se v Sloveniji največkrat začne v drugi polovici decembra, največ zbolelih je proti koncu januarja in v prvi polovici februarja. Po cepljenju proti gripi se zaščita vzpostavi v dveh tednih, zato bo časa za cepljenje dovolj. O naravni podpori pri gripi in prehladu pa si lahko preberete v okvirčku.