HRUP
Obvarujte sluh za zdravje
Tako pozivajo strokovnjaki ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu, ki nam lahko pri veliki izpostavljenosti povzroči vznemirjenost, motnje spanja in poveča tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni.
Odpri galerijo
Pred njim obvarujmo predvsem najmlajše. FOTO: Chris Helgren/Reuters
Zvok je nenehno navzoč v našem vsakdanjiku: včasih je koristen, včasih prijeten. Kdaj pa tudi preglasen, nadležen in škodljiv. Takrat mu rečemo hrup, ki je za nas in okolje škodljiv, zato se mu velja kar se da izogibati in blažiti posledice njegovega delovanja.
Ko je le mogoče, utišajmo njegov vir.
Izpostavljeni smo mu tako rekoč povsod, na delovnem mestu, ob glavnih prometnicah, v bližini delovišča ali industrijskih obratov, železniških postaj, letališč; na javnih prireditvah, v gostinskih lokalih in nočnih klubih pa doma, kjer si ga lahko pridelamo z gospodinjskimi napravami, igračami ali pa glasbo. Zaznavanje hrupa je tudi subjektivno, zato Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) določa smernice za zdravo življenjsko in delovno okolje ter priporočene mejne vrednosti, a dejstvo je, da so te pogosto prekoračene in smo nezdravemu hrupu izpostavljeni veliko pogosteje, kot je še varno.
SZO med dejavnike, ki škodujejo zdravju, na tretje mesto uvršča hrup; ne pozabimo, izguba sluha in naglušnost lahko doletita tudi mlajše, pravzaprav je med mladimi generacijami vse več tistih, ki ugotavljajo težave s sluhom: kar 1,1 milijarde mladostnikom in mladim odraslim, starim od 12 do 35 let, preti nevarnost, da si bodo zaradi hrupa v vsakdanjem življenju trajno poškodovali sluh. Kar 500 milijonov ljudi po svetu že pestijo različne težave s sluhom, in kar zelo radi pozabljajo delodajalci, poklicna naglušnost spada med najpogostejše poklicne bolezni povsod po svetu.
Ko je le mogoče, se pred hrupom zavarujmo tako, da utišamo sam vir, če je to le mogoče; na predvajalniku glasbe zanesljivo lahko zmanjšamo glasnost, opozarjajo strokovnjaki, ravno glasno poslušanje glasbe, in to prek slušalk, je tisto, ki resno ogroža zdravje mladostnikov. Hrupu, če ga ne moremo ublažiti, se poskusimo izogniti, na delovnem mestu uporabljajmo zaščitno opremo, prosti čas pa, kolikor je le mogoče, preživljajmo v mirnem in tihem okolju.
In kako vse nam lahko škoduje hrup? Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pojasnjujejo, da poškodb sluha ne gre pričakovati pri stalni izpostavljenosti hrupu, katerega raven ne presega povprečne ekvivalentne vrednosti 70 dBA, izpostavljenost 85 dBA pa že lahko pomeni možnost okvare sluha, če smo tako obremenjeni osem ur vsak dan.
A hrup ne ogroža le sluha, nevaren ali pa vsaj nadležen je tudi pri vsakdanjem sporazumevanju. Doma denimo zmanjša možnost zaznavanja zvonjenja telefona, moteč je pri branju in učenju, ovira reševanje miselnih nalog in pogovore, moti koncentracijo, slabša sposobnost pomnjenja. Izpostavljenost hrupu ovira kakovosten spanec, neugodno vpliva na krvni tlak in hitrost bitja srca, dolgoročna izpostavljenost povečuje možnost za depresivno počutje, utrujenost in zmanjšuje delovno učinkovitost. Spalno okolje mora biti vedno mirno in tiho.
Hrup povzroča tudi refleksne reakcije organizma, sploh če se pojavi nepričakovano ali pa nas preseneti neznana vrsta hrupa. Neposredni vplivi na duševno zdravje sicer niso dokazani, domneva pa se, da lahko poslabša obstoječe motnje ali težave.
Hrup je v večini primerov preprečljiv, zato se mu, polagajo na srce strokovnjaki, kolikor je le mogoče, izogibamo ali pa blažimo njegove učinke; predvsem najobčutljivejši bi se morali obvarovati tega škodljivega dejavnika, torej starejši, bolni posamezniki, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, nosečnice, dojenčki in majhni otroci ter tisti, ki se ukvarjajo s posebno zahtevnimi nalogami.
Ko je le mogoče, utišajmo njegov vir.
Izpostavljeni smo mu tako rekoč povsod, na delovnem mestu, ob glavnih prometnicah, v bližini delovišča ali industrijskih obratov, železniških postaj, letališč; na javnih prireditvah, v gostinskih lokalih in nočnih klubih pa doma, kjer si ga lahko pridelamo z gospodinjskimi napravami, igračami ali pa glasbo. Zaznavanje hrupa je tudi subjektivno, zato Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) določa smernice za zdravo življenjsko in delovno okolje ter priporočene mejne vrednosti, a dejstvo je, da so te pogosto prekoračene in smo nezdravemu hrupu izpostavljeni veliko pogosteje, kot je še varno.
1,1
milijarde mladih ogroža hrup.
milijarde mladih ogroža hrup.
SZO med dejavnike, ki škodujejo zdravju, na tretje mesto uvršča hrup; ne pozabimo, izguba sluha in naglušnost lahko doletita tudi mlajše, pravzaprav je med mladimi generacijami vse več tistih, ki ugotavljajo težave s sluhom: kar 1,1 milijarde mladostnikom in mladim odraslim, starim od 12 do 35 let, preti nevarnost, da si bodo zaradi hrupa v vsakdanjem življenju trajno poškodovali sluh. Kar 500 milijonov ljudi po svetu že pestijo različne težave s sluhom, in kar zelo radi pozabljajo delodajalci, poklicna naglušnost spada med najpogostejše poklicne bolezni povsod po svetu.
Moti učenje in spanje
Ko je le mogoče, se pred hrupom zavarujmo tako, da utišamo sam vir, če je to le mogoče; na predvajalniku glasbe zanesljivo lahko zmanjšamo glasnost, opozarjajo strokovnjaki, ravno glasno poslušanje glasbe, in to prek slušalk, je tisto, ki resno ogroža zdravje mladostnikov. Hrupu, če ga ne moremo ublažiti, se poskusimo izogniti, na delovnem mestu uporabljajmo zaščitno opremo, prosti čas pa, kolikor je le mogoče, preživljajmo v mirnem in tihem okolju.
In kako vse nam lahko škoduje hrup? Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pojasnjujejo, da poškodb sluha ne gre pričakovati pri stalni izpostavljenosti hrupu, katerega raven ne presega povprečne ekvivalentne vrednosti 70 dBA, izpostavljenost 85 dBA pa že lahko pomeni možnost okvare sluha, če smo tako obremenjeni osem ur vsak dan.
A hrup ne ogroža le sluha, nevaren ali pa vsaj nadležen je tudi pri vsakdanjem sporazumevanju. Doma denimo zmanjša možnost zaznavanja zvonjenja telefona, moteč je pri branju in učenju, ovira reševanje miselnih nalog in pogovore, moti koncentracijo, slabša sposobnost pomnjenja. Izpostavljenost hrupu ovira kakovosten spanec, neugodno vpliva na krvni tlak in hitrost bitja srca, dolgoročna izpostavljenost povečuje možnost za depresivno počutje, utrujenost in zmanjšuje delovno učinkovitost. Spalno okolje mora biti vedno mirno in tiho.
S pogosto izpostavljenostjo prevelikemu hrupu si lahko pridelamo težave s sluhom in druge nadloge. FOTO: Tyrone Siu/Reuters
Hrup povzroča tudi refleksne reakcije organizma, sploh če se pojavi nepričakovano ali pa nas preseneti neznana vrsta hrupa. Neposredni vplivi na duševno zdravje sicer niso dokazani, domneva pa se, da lahko poslabša obstoječe motnje ali težave.
Hrup je v večini primerov preprečljiv, zato se mu, polagajo na srce strokovnjaki, kolikor je le mogoče, izogibamo ali pa blažimo njegove učinke; predvsem najobčutljivejši bi se morali obvarovati tega škodljivega dejavnika, torej starejši, bolni posamezniki, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, nosečnice, dojenčki in majhni otroci ter tisti, ki se ukvarjajo s posebno zahtevnimi nalogami.
