Obvladajmo glavobol

Vas boli glava? Najverjetneje vas je doletel tenzijski glavobol, najpogostejša oblika, pravzaprav ga vsaj enkrat v življenju izkusi okoli 90 odstotkov žensk in 70 odstotkov moških. Najpogosteje se pojavi okoli štiridesetega leta, občutimo pa ga kot stiskanje okoli glave ter napetost v predelu senc, čela, obraza in vratu. Navadno gre za blago do zmerno bolečino, ki lahko traja več ur.


Vzrok za takšne bolečine še ni povsem pojasnjen, spremenil pa naj bi raven nekaterih snovi v možganih, kot so serotonin in endorfini, kar naj bi sprožilo tegobo. Med vzroki so lahko vplivi iz okolja, kot so tobak, nikotin, nekatere vrste živil in nekateri dodatki v prehranskih izdelkih. Krivi so lahko psihološki dejavniki, kot so stres, stiska, strah, depresija, nikakor, sploh ne v današnjem neprizanesljivem tempu življenja, pa ne gre zanemariti fizikalnih vplivov, kot so pomanjkanje spanja, neredno prehranjevanje, neustrezna dolgotrajna drža in preobremenjenost oči.


Težave so običajno prehodne narave in jih lahko blažimo z nekaterimi protibolečinskimi sredstvi, seveda pa je nujna ureditev življenjskega sloga. Pomagajo lahko meditacija, kopel, joga, telesna dejavnost, masaža, skratka vse, kar sprošča duha in telo. Če bolečine ne pojenjajo v nekaj dneh ali celo tednih, je nujen obisk zdravnika, sploh če so prisotni še drugi znaki, kot so vročina, vrtoglavica, zmedenost, težave z govorom in vidom ali če glavobol sledi poškodbi.
 

Večurno utripanje

Veliko preglavic nekaterim povzroča migrena, ponavljajoči se glavobol, ki prizadetega običajno ohromi pri vsakodnevnih opravilih in dejavnostih. Ženske, najverjetneje zaradi hormonskega ciklusa, doleti kar trikrat pogosteje kakor moške, večina pa pred napadom migrene doživi opozorilne znake, kot so občutek strahu, depresija, evforija, razdražljivost, utrujenost, zaspanost, pretirano močenje, driska, zaprtje, otrdel vrat, zehanje, žeja in povečan apetit.

Migrena je izrazit, lahko tudi večurni utripajoči glavobol, ki se začne na eni strani glave, potem pa se razširi na drugo, s slabostjo, bruhanjem, občutljivostjo za svetlobo, zvok ali dišave. Gibanje okrepi bolečino, pri nekaterih pa se pred napadom pojavi avra, nevrološka motnja, ki jo spremljajo bleščanje pred očmi, pojavljanje slepih točk v vidnem polju, zvonjenje v ušesih ali občutek otrplosti.


Vzroki za migreno niso znani, najverjetneje gre za spremembo ravni nekaterih snovi v možganih, sprožilnih dejavnikov pa je precej, denimo izpostavljenost močni svetlobi in hrupu, cigaretni dim, vremenske spremembe, hormonske spremembe pri ženskah (menstruacija, nosečnost, menopavza), pomanjkanje spanja, nekatere vrste živil in prehranski dodatki, stres, alkohol, kofein in nekatera zdravila.


Težave je mogoče blažiti s protibolečinskimi sredstvi in pomagali, ki preprečujejo slabost, včasih lahko zdravnik pri izrazitih simptomih predpiše kaj drugega, pomagajo počitek v temi ter siceršnja skrb za zdrav življenjski slog z obilo sprostitve, predvsem pa se je treba izogibati dejavnikom, ki sprožajo napade migrene. Če se začnejo vzorci napadov spreminjati, če so bolečine in znaki izrazitejši ter pogostejši, ne omahujmo z obiskom pri zdravniku, prav tako se je treba posvetovati z njim, če se prvi migrenski napad zgodi po petdesetem letu.


Migrene se namreč v veliki večini primerov pojavijo pred štiridesetim letom, največkrat pa v mladosti.

In tudi če niste med nesrečniki, ki so jih doletele migrene, in vam tudi glavoboli večino časa prizanašajo, se morda bolečine v glavi pojavijo v sezoni virusov in prehladov. Glavobol namreč pogosto spremlja takšna obolenja, predvsem gripo.