Ocvrti beli majski cvetovi
Akacija je imeniten plod, zdaj je čas, da se odpravimo na rastišča po obronkih gozdov; cvetove porabimo čim bolj sveže, saj hitro uvenejo in izgubijo okus
Odpri galerijo
Ocvrti cvetovi so imenitni s sladkorjem ali brez.
Ondan smo v družbi razpravljali o divjih pomladnih plodovih in na vrsto je prišla tudi akacija, ki že omamno diši po obronkih gozdov. Starejši smo se spomnili, da smo jo v tem času nabirali v bližnjem godu, mama pa je cvetove ocvrla v testu za palačinke. Med nabiranjem smo cvetove uživali tudi surove, s prsti smo jih urno smukali s peclja in mleli med zobmi. Imeniten okus, ravno prav sladek in svež. Pa se oglasi ena od navzočih in začudeno pravi: »A to je užitno?Jaz pa te cvetove nabiram zato, ker so lepi in čudovito dišijo, tako da jih imamo na mizi v vazi.«
Presenečena si je obljubila, da jih bo naslednjič na sprehodu nabrala in ocvrla tudi sama.
Akacija oziroma navadna robinija je visokoraslo drevo, do 25 metrov lahko seže, ki se ponaša s prelepimi in opojno dišečimi grozdastimi medonosnimi socvetji, ti med drugim privabljajo čebele, akacijev med pa je med poznavalci zelo cenjen. Cveti maja in junija, to je torej čas, ko se lahko do sitega najemo okusnih cvetov. Nabiramo jih, ko se začnejo razpirati, saj so takrat najslajši in najokusnejši. Ne pozabimo, da so veje akacije obraščene z ostrimi trni, tako da bodimo pri nabiranju previdni. Polagamo jih v košaro ali zabojček, da jih ne tlačimo preveč skupaj.
Preden cvetove zaužijemo, preverimo, ali se v socvetju ne skrivajo kakšne žuželke, zlasti čebele, katerih pik v ustih bi utegnil biti celo usoden. Socvetje dobro pretresemo in pregledamo, osmukamo cvetove in prežvečimo. Lahko pa jih stresemo v korito, polno vode, in speremo, odvečno vodo otresemo. Uporabimo jih čim prej, najbolje še isti dan, saj hitro ovenijo in niso več tako okusni.
Najpogosteje jih cvremo, namočimo jih v masi za palačinke, če hočemo, da bodo bolj puhasti, pa v maso posebej primešamo sneg iz beljakov. Cvremo v olju nevtralnega okusa, recimo sončničnem. V testu lahko namakamo cela socvetja ali pa cvetove osmukamo in jih zamešamo v testo ter z žlico oblikujemo polpete.
Akacijeve cvetove lahko tudi posušimo in iz njih pripravljamo čaje. Iz svežih cvetov pripravimo sok ali sirup: očiščene namočimo v vodo, dodamo narezano limono in pustimo stati par ur, potem precedimo. Sok porabimo v enem dnevu. Če pa mu dodamo sladkor (na približno dva litra soka kilogram sladkorja in sok treh limon) in prekuhamo, da se zgosti, dobimo sirup. Prelijemo v čiste steklenice, zamašimo in shranimo v temen prostor. Pijačo mešamo z vodo.
Tudi akacijev med je zelo cenjen.
Presenečena si je obljubila, da jih bo naslednjič na sprehodu nabrala in ocvrla tudi sama.
Akacija oziroma navadna robinija je visokoraslo drevo, do 25 metrov lahko seže, ki se ponaša s prelepimi in opojno dišečimi grozdastimi medonosnimi socvetji, ti med drugim privabljajo čebele, akacijev med pa je med poznavalci zelo cenjen. Cveti maja in junija, to je torej čas, ko se lahko do sitega najemo okusnih cvetov. Nabiramo jih, ko se začnejo razpirati, saj so takrat najslajši in najokusnejši. Ne pozabimo, da so veje akacije obraščene z ostrimi trni, tako da bodimo pri nabiranju previdni. Polagamo jih v košaro ali zabojček, da jih ne tlačimo preveč skupaj.
Akacijevi cvetovi so dobri tudi surovi.
Preden cvetove zaužijemo, preverimo, ali se v socvetju ne skrivajo kakšne žuželke, zlasti čebele, katerih pik v ustih bi utegnil biti celo usoden. Socvetje dobro pretresemo in pregledamo, osmukamo cvetove in prežvečimo. Lahko pa jih stresemo v korito, polno vode, in speremo, odvečno vodo otresemo. Uporabimo jih čim prej, najbolje še isti dan, saj hitro ovenijo in niso več tako okusni.
Najpogosteje jih cvremo, namočimo jih v masi za palačinke, če hočemo, da bodo bolj puhasti, pa v maso posebej primešamo sneg iz beljakov. Cvremo v olju nevtralnega okusa, recimo sončničnem. V testu lahko namakamo cela socvetja ali pa cvetove osmukamo in jih zamešamo v testo ter z žlico oblikujemo polpete.
Zdaj je njihov čas. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Akacijeve cvetove lahko tudi posušimo in iz njih pripravljamo čaje. Iz svežih cvetov pripravimo sok ali sirup: očiščene namočimo v vodo, dodamo narezano limono in pustimo stati par ur, potem precedimo. Sok porabimo v enem dnevu. Če pa mu dodamo sladkor (na približno dva litra soka kilogram sladkorja in sok treh limon) in prekuhamo, da se zgosti, dobimo sirup. Prelijemo v čiste steklenice, zamašimo in shranimo v temen prostor. Pijačo mešamo z vodo.
