Odličen trik psihologov: kako v trenutku prepoznati najspretnejšega lažnivca
O sebi (in drugih) radi mislimo, da smo na splošno iskreni in pošteni ljudje. Toda resnica je, da lažemo veliko več, kot bi pričakovali. Študija, ki jo je izvedel psiholog Robert S. Feldman z Univerze v Massachusettsu, je pokazala, da se 60 odstotkov ljudi zlaže vsaj enkrat med desetminutnim pogovorom, v povprečju pa izrečemo dve do tri laži. Udeleženci študije so več lagali takrat, ko so jim rekli, naj se predstavijo kot všečni in kompetentni.
Pamela Meyer, ustanoviteljica in izvršna direktorica podjetja Calibrate, ki zagotavlja usposabljanje za odkrivanje prevare, je laži razdelila v dve kategoriji: napadalne in obrambne. Napadalne laži se govorijo, da se nekaj pridobi: nagrada, prednost pred osebo oziroma situacijo ali pa občudovanje drugih. Po drugi strani pa so obrambne laži izgovorjene zato, da bi lažnivca ali drugo osebo (vse laži niso sebične) zaščitile pred zadrego, kaznijo ali škodo, ali pa da bi se izognili neprijetni družbeni situaciji. »Včasih napačno razumemo motivacijo za laž in pogosto preostro sodimo lažnivce,« je Meyerjeva povedala za HuffPost. »Beseda 'lažnivec' je sprožilec za kazanje s prstom in moralno premoč. Laž pa je del človeške narave.«
Kako vedeti, da vam nekdo laže? In kaj narediti, če vam?
Strokovnjaki svetujejo, na kaj je treba biti pozoren in kako ravnati v morebitnem soočenju. »Namigi, na katere se ljudje običajno zanašamo, temeljijo na družbenih stereotipih: da se lažnivci običajno izogibajo našemu pogledu, da delujejo nervozno ali pripovedujejo zgodbe, ki so zelo abstraktne in z malo podrobnostmi,« pravi profesor komunikacij Matthew McGlone z Univerze v Teksasu. »V resnici je odkrivanje laži izjemno zapleteno,« dodaja Meyerjeva. »Ni jasnih znakov, ne glede na to, kaj pravijo drugi. Ne moreš nekoga pogledati in reči: 'Nemirno udarja z nogo, vem, da laže'. Toda obstajajo načini, kako se približati možnemu lažnivcu, s katerimi boste odkrili resnico, in načini razmišljanja o laži, ki bodo vplivali na vaše stališče.«
Eden od načinov za to? Povečajte kognitivno obremenitev osebe. Laganje, medtem ko poskušate videti umirjeno in resnicoljubno, je obremenjujoče; zahteva zelo veliko mentalne energije. To lahko uporabite v svojo korist. Na primer: lažnivec si je morda izmislil in vadil zgodbo, da bi prikril svojo laž. Toda če ga prosite, naj to zgodbo pripovedujejo po kronološkem vrstnem redu, se bo verjetno zarekel. Kot je za The New York Times povedal Edward Geiselman, zaslužni profesor psihologije na Univerzi v Kaliforniji v Los Angelesu, obstaja še en način, da pridobite dodatne podrobnosti. Uporabite stavke, kot je 'Povej mi več o tem', medtem ko oseba pripoveduje svojo zgodbo. Odprta vprašanja bodo imela večji pritisk na njeno že tako močno kognitivno obremenitev.
Bi se morali soočiti z lažnivcem?
Meyerjeva pravi, da redko priporoča neposredno soočenje z lažnivcem. Namesto tega predlaga zbiranje informacij, poskus razumevanja perspektive druge osebe in radovednost glede njenih motivov.
Ponudila je hipotetični scenarij na delovnem mestu, v katerem je bil določen zaposleni edina oseba, ki je delala v noči, ko so iz pisarne ukradli računalnik. Recimo, da ta oseba zanika, da bi vedela karkoli o manjkajoči opremi. Namesto da bi je obtožili laži, bi morali k pogovoru pristopili iz empatične radovednosti. »Dajte jim prednost dvoma in dajte znak, da ste na njihovi strani. 'Verjetno je bilo tako čudno biti tisto noč v pisarni sam. Ali rad delaš pozno?' Presenečeni bi bili, koliko več boste izvedeli, ko boste dali znak, da ste radovedni in da ne obsojate,« je dejala.
Včasih pa se boste morda želeli soočiti z domnevnim lažnivcem takoj in na bolj neposreden način. Če želite ugotoviti, ali je to pravi pristop, najprej upoštevajte nekaj dejavnikov, pravi Tiana Frazier, zakonska in družinska terapevtka pri Millennial Life Counseling: vaš odnos do druge osebe (ali je to nekdo, ki ga dobro poznate, s katerim se počutite varne?) , vsebino laži (ali je to nekaj majhnega ali nekaj, kar bi morda potrebovalo več časa za preučitev ali obdelavo?), okolje, v katerem ste (ali ste v javnosti ali imate zasebnost?) in čustveni prostor, v katerem ste s to osebo. »Varnost je vedno prva stvar, ki jo je treba oceniti, ko se soočite z nekom,« je dejala Frazierjeva. »Če menite, da soočenje ni varno, vam priporočam, da tega ne naredite.« Ob predpostavki, da varnost ni vprašanje, je najboljši način za soočenje z nekom osebno, ne prek sporočil ali telefonskega klica, in zasebno, svetuje terapevtka. Če to storite pred drugimi, bo oseba verjetno v zadregi, kar lahko sproži obrambno vedenje.
Upoštevajte tudi svoje čustveno stanje in stanje druge osebe. Če ste preveč razburjeni ali vznemirjeni, je morda boljše, da se najprej 'ohladite' in se potem pogovorite. »Moje priporočilo je, da se soočite z osebo, ki laže, ko sta obe strani dovolj mirni, da se o tem pogovorita,« pravi Frazierjeva.
Ko se odločite načeti to temo, je dobro biti odločen, vendar povejte svoje mnenje v spoštljivem, ne obtoževalnem tonu. Uporabite izjave, ki ohranjajo fokus na vaših občutkih ('počutil sem se prizadetega, ko ...'), ne izjave, ki krivijo ('tako si poln sr*nja ...'). Izogibajte se besedam, kot sta 'vedno' ali 'nikoli', ki slikajo s preširokim čopičem in napadajo značaj druge osebe. Namesto tega ostanite osredotočeni na konkretno situacijo.
In vedite, da je označevanje druge osebe za lažnivca zanesljiv način za stopnjevanje pogovora v popoln prepir. Meyerjeva je tudi poudarila, kako pomembno je izhajati iz sočutja, ne sovražnosti, če se odločite nekoga soočiti z lažjo. »Povejte jim, kako ste se počutili. Pojasnite jim, da ste bili razočarani, vendar ne žugajte s prstom v moralni superiornosti,« pravi. »Življenje je prekratko za to. Vedno se lahko premikate naprej in navzgor.«
