Odpustite za duševni mir: odpuščanje ne pomeni, da ste obupali
Znate odpustiti? Če vas je nekdo prizadel, vam škodil, to le težko storite, marsikdaj je neznosna že sama misel, da jo bo odnesel brez posledic. Obenem morebiti čutite, da bi, če bi mu odpustili, izdali sami sebe, žene vas jeza. Ko v vas vse gori, vre, se zdi, da je odpustiti nemogoče.
A prav to je najboljše, najbolj zdravo, če želimo mir, spokoj. Seveda to ne pomeni, da bo izginilo vse, kar se vam je zgodilo, da se bo vse popravilo. Ne bo zradiralo bolečine, s katero morebiti živite, ne bo dalo takojšnjega olajšanja. Iskanje notranjega miru je dolgotrajna in pogosto tudi težka pot.
Odpuščanje pomeni prevzemanje osebne odgovornosti, je odločitev, s katero si sklenemo povrniti notranji mir. To seveda ne pomeni, da boste prijateljevali s tistimi, ki so vam povzročili bolečino, pomeni pa, da razumete in da si boste vendarle lahko začeli celiti rane in živeli naprej brez mržnje in želje po maščevanju.
Odpuščanje ne pomeni, da ste obupali, se predali.
Odpuščanje ni zmagoslavje krivice, je ustvarjanje lastne pravičnosti, lastne karme in usode. Najpomembneje je, da se znova postavite na noge in se odločite, da ne boste nesrečni zaradi preteklosti. Odpustiti nekomu je razumevanje, da preteklost, bolečine, žalost ne bodo več določale vaše prihodnosti. Odpuščanje sovražnikom in ljudem, ki so nas prizadeli, sprosti ogromno količino zadrževane energije; ne pomeni, da se predajate, ravno nasprotno: pomeni, da ste pripravljeni zbrati moči in iti naprej.