Odziv in rezultati nas uvrščajo med najuspešnejše države na področju presejalnih programov za raka v EU
Slovenija je uvedla in izvaja organizirane populacijske presejalne programe. Kako se prebivalci odzivamo nanje?
V Sloveniji imamo vzpostavljene vse tri s strokovnimi dokazi podprte presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka – program Zora za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu, ki je lani praznoval že 20 let delovanja, program Dora za zgodnje odkrivanje raka dojk, ki je le pet let mlajši, in program Svit za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesju in danki, ki letos praznuje 15 let. Vsi trije so med prebivalci zelo dobro sprejeti, vsako leto znova dosegajo rekordne odzive in že kažejo zelo spodbudne učinke. Odziv in rezultati nas tako uvrščajo med najuspešnejše države na področju presejalnih programov za raka v Evropski uniji.
Rakave bolezni so v Evropi in drugod po svetu čedalje večji javnozdravstveni problem. Ali morda načrtujete kakšno nadgradnjo Dore, Zore in Svita?
Decembra 2022 je svet EU potrdil posodobljena priporočila za presejalne programe za raka, ki na podlagi novih znanstvenih spoznanj predvidevajo tudi nekatere spremembe pri obstoječih programih Zora in Dora, kar bo treba, tako kot vedno, prenesti v slovenski kontekst. To ne gre nikoli čez noč, se pa že nekaj časa pripravljamo, saj smo bili vpeti v pripravo mednarodnih priporočil.
Kako daleč so raziskave in postopna uvedba novih programov za pljučnega raka, ki je v svetu in pri nas na prvem mestu po umrljivosti pri obeh spolih, raka prostate in tudi za raka želodca?
Nova priporočila predvidevajo tudi postopno preverjanje uvedbe presejalnih programov za pljučnega raka in raka prostate, v nekaterih državah prav tako za raka želodca. V Sloveniji smo nova priporočila pričakali pripravljeni. Ministrstvo za zdravje je že leta 2020 na pobudo Državnega programa za obvladovanje raka imenovalo državno komisijo za presejalne programe, ki bo skrbela za sistematično in organizirano vzpostavitev novih presejalnih programov. Dosedanje izkušnje pri programih Zora, Dora in Svit kažejo, da uvajanje novega organiziranega populacijskega programa traja več let. Za pljučnega raka in raka prostate od konca preteklega leta pod okriljem Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) potekata projekta Luka in Peter, ki ju financirata ministrstvo za zdravje in ARIS. Oba vodimo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, v sodelovanju z drugimi ustanovami, ki delujejo na tem področju v Sloveniji, ter v sodelovanju z Mednarodno agencijo za raziskovanje raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Glavni cilji obeh projektov so priprava strokovnih izhodišč za presojo novih programov na državni komisiji za presejalne programe, kar bo osnova za izvedbo pilotne, implementacijske raziskave. Tudi na področju raka želodca smo že aktivni, saj potekata pilotni raziskavi za preprečevanje raka želodca z iskanjem in zdravljenjem okužbe z bakterijo Helicobacter pylori (najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka želodca), ki sta del evropskih projektov EUROHELICAN in TOGAS, v raziskavi je vpet NIJZ.
Po podatkih Registra raka RS, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana, se je preživetje v Sloveniji v zadnjih desetih letih povečalo za več kot deset odstotkov.
Bolniki z rakom imajo vse več možnosti za preživetje. Ampak pomembno je, da je bolezen odkrita zgodaj, kajne?
Po podatkih Registra raka RS, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana, se je preživetje v Sloveniji v zadnjih desetih letih povečalo za več kot deset odstotkov. Velik del so k temu pripomogli presejalni programi, v katerih raka praviloma odkrivamo v zgodnjih fazah, kar lahko pomeni manj obsežno zdravljenje, boljšo kakovost življenja in večje možnosti za preživetje. Zato bi na tem mestu vse pozvala, da se odzovejo povabilu v presejalne programe, hkrati pa tudi, da skrbijo za svoje zdravje in upoštevajo 12 priporočil Evropskega kodeksa proti raku. Ne glede na udeležbo v presejalnem programu naj ne odlašajo s klicem svojemu zdravniku, če posumijo na raka.
Danes se o raku ve več kot kdaj prej, tudi to, da v nekaterih primerih na njegov nastanek lahko vplivamo s preventivnim ravnanjem. Kaj lahko naredimo zase?
Kar 60 odstotkov vseh ugotovljenih rakov v razvitem svetu, tudi v Sloveniji, predstavljajo najpogostejši raki (kožni rak, pljučni rak, rak dojk, rak prostate ter rak debelega črevesa in danke). Vsi so povezani z nezdravim načinom življenja – kajenjem, čezmernim pitjem alkohola, neustrezno prehrano, čezmerno težo in čezmerno izpostavljenostjo soncu oziroma UV-sevanju idr.). Na njihov nastanek lahko čisto vsak posameznik vpliva z ukrepi primarne preventive, z upoštevanjem 12 preprostih nasvetov Evropskega kodeksa proti raku.
